1. 8. 2025
Odziv Ministrstva za pravosodje
Kazenski postopek
Uvodoma želimo izpostaviti, da so se roki za zastaranje kazenskega pregona podvojili z novim Kazenskim zakonikom[1] (Uradni list RS, št. 55/08; v nadaljnjem besedilu: KZ-1), tako da so sedaj razmeroma dolgi. Zastaranje je namreč institut, ki zagotavlja pravno varnost, možnost kazenskega pregona pa praviloma zaradi časovne oddaljenosti oziroma posledične odsotnosti dokazov po preteku določenega časa ni več niti možna niti pravična. Pri čemer obstajajo tudi izjeme – zastaranje npr. ne teče v času, ko je storilec nedosegljiv za državne organe (tretji odstavek 91. člena KZ-1).
Predlagate, da bi lahko elegantno rešili zaostanke na sodiščih in vse zastarane zadeve zaradi izmikanja z eno samo potezo: če zaradi bolezni, ali drugega razloga obdolženec ne bi prišel na glavno obravnavo, bi zadoščala prisotnost zagovornika, ki zagovarja obdolženca.
Pojasnjujemo, da veljavna ureditev kazenskega postopka že vsebuje podobno rešitev, kot jo predlagate. Če obdolženec ne pride na glavno obravnavo, kljub temu da je bil v redu povabljen, sme senat odločiti, da se glavna obravnava opravi tudi v njegovi nenavzočnosti, in sicer ob obstoju treh pogojev:
če njegova navzočnost ni nujna,
če je navzoč njegov zagovornik in
če je bil pred tem že zaslišan.
Če obdolženec nima zagovornika, senat lahko odredi njegovo prisilno privedbo, sme pa tudi odločiti, da se obtožencu postavi zagovornik po uradni dolžnosti (tretji in prvi odstavek 307. člena Zakona o kazenskem postopku; v nadaljnjem besedilu: ZKP).[2]
Še drugače povedano – po slovenski ureditvi načeloma ni dopustno sojenje in absentia, torej v odsotnosti obdolženca, kateremu se sodi (primerjajte absolutno bistveno kršitev kazenskega postopka, ki se v pritožbenem postopku upošteva po uradni dolžnosti - 3. točka prvega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 383. člena ZKP), sicer pa je po zaslišanju obdolženca ob obstoju zakonskih pogojev dopustno nadaljevati postopek, tudi, če se obdolženec ne odzove na vabilo.
Ob tem velja dodati, da ima sodišče tudi v primeru, ko obdolženec opraviči svojo odsotnost, možnost preveriti upravičenost tovrstnega opravičila (v tem delu sta si ureditev kazenskega in pravdnega postopka podobni). Sodišče lahko opraviči izostanek obdolžencu, če so za to opravičljivi razlogi, ki onemogočajo njegov prihod na sodišče, kot so smrt bližnjega, zdravstveni razlogi, naravna nesreča ali neodložljiva obveznost, katere neizpolnitev ima za posledico nastanek pomembne škode (peti odstavek 193. člena ZKP) Obdolženec mora opravičilo vložiti pri sodišču, pred katerim teče postopek, najmanj 48 ur pred narokom, na katerega je vabljen, razen če razlog nastane kasneje in ga ni bilo mogoče predvideti. Če se vabilu ne odzove zaradi zdravstvenih razlogov, jih sodišče upošteva le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter mu onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje pri dejanju v kazenskem postopku. Obdolženec mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu, v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ).[3] Sodišče lahko zahteva presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila pri imenovanem zdravniku Zavoda za zdravstveno zavarovanje v skladu z ZZVZZ. Stroški, ki nastanejo zaradi presoje, v primeru upravičene izdaje zdravniškega opravičila bremenijo Zavod za zdravstveno zavarovanje, v primeru neupravičene izdaje pa gredo v breme obdolženca (šesti odstavek 193. člena ZKP). Če obdolženec zaradi bolezni ali kakšne druge nepremagljive ovire na vabilo ne more priti, se zasliši tam, kjer je, ali se mu preskrbi prevoz do sodnega poslopja ali drugega kraja, kjer se opravlja dejanje (sedmi odstavek 193. člena ZKP).
Sodišče lahko ob neupravičeni odsotnosti obdolženca stopnjuje ukrepe. Če je bil obtoženec v redu povabljen, pa ne pride na glavno obravnavo, in tudi ne opraviči svojega izostanka, odredi senat, da se privede s silo (prvi odstavek 307. člena ZKP). Če se obtoženec, ki je bil v redu povabljen, očitno izmika in noče priti na glavno obravnavo, za pripor pa ni nobenega od pripornih razlogov (begosumnost, koluzijska nevarnost, ponovitvena nevarnost), sme senat odrediti pripor, da zagotovi njegovo navzočnost na glavni obravnavi (t.i. redovni pripor). Če ni prej odpravljen, traja pripor do objave sodbe, najdalj pa mesec dni (drugi odstavek 307. člen ZKP).
Glede na zapisano torej ocenjujemo, da veljavna ureditev že vsebuje rešitve, ki po eni strani preprečuje zlorabe, po drugi strani pa onemogočajo sistem sojenja v odsotnosti (kot pomembno civilizacijsko kazensko procesno vrednoto), razen kadar je izjemoma po zaslišanju obdolženca ob obstoju zakonskih pogojev dopustno nadaljevati kazenski postopek tudi, če se obdolženec ne odzove na vabilo.
Pravdni postopek
Pravica do kontradiktornega sodnega postopka kot temeljna človekova pravica zahteva spoštovanje načela enakosti orožij. Temu načelu ustrezna ureditev in vodenje (pravdnega) postopka zagotavlja enakopraven položaj strank in je zato najpomembnejši izraz pravice do enakega varstva pravic pred sodiščem (22. člen Ustave Republike Slovenije[4], Ustava). Sodišče mora dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o navedbah in zahtevkih nasprotne strani. Iz Ustave izhaja, da se mora (pravdni) postopek voditi ob spoštovanju temeljne zahteve po enakopravnosti in procesnem ravnotežju strank ter spoštovanju njihove pravice, da se branijo pred vsemi procesnimi dejanji, ki lahko vplivajo na njihove pravice in interese. S tem temelji na spoštovanju človekove osebnosti, saj zagotavlja vsakomur možnost priti do besede v postopku, ki zadeva njegove pravice in interese, in tako preprečuje, da bi človek postal le predmet postopka. Stranki in vsakemu, ki ima stranki enak položaj, mora zato biti omogočeno, da navaja argumente za svoja stališča, da se v sporu izjavi tako glede dejanskih kot glede pravnih vprašanj. Enako kot drugi stranki mu mora biti zagotovljena pravica navajati dejstva in dokaze, možnost, da se izjavi o navedbah nasprotne stranke ter o rezultatih dokazovanja, kot tudi pravica, da je ob izvajanju dokazov navzoč.[5]
Vendar pa je sodna praksa[6] že večkrat zavzela stališče, da je izjavljanje v postopku pravica stranke, ne pa njena obveznost, zato je ni mogoče prisiliti k temu, da bi se udeležila naroka za glavno obravnavo.[7]
Zakon o pravdnem postopku[8] (ZPP) ne določa splošne absolutne obveznosti stranke, da je prisotna na vseh obravnavah. Prisotnost stranke na naroku v pravdnem postopku zato ni vedno obvezna, kljub temu pa obstajajo določene situacije, ko je njena prisotnost določena z zakonom ali nujna za potek postopka.
Sodišče razpiše narok, ko je ta po pravilih pravdnega postopka obvezen, lahko pa narok iz razlogov smotrnosti razpiše tudi, če ta po zakonu ni obvezen (npr. narok za obravnavo za izdajo začasne odredbe ali narok za obravnavanje ugovora zoper začasno odredbo). Obvezen je npr. narok za glavno obravnavo (4. in 280.člen ZPP), razen če zakon določa, da lahko sodišče odloči brez glavne obravnave (npr. 454. in 488. člen ZPP). Glede obvezne prisotnosti na naroku 282. člen ZPP določa, da stranka izgubi pravico zahtevati povrnitev nadaljnjih stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje, če ne pride na pripravljalni narok. Če pa na kakšen poznejši narok ne pride nobena stranka, odloči sodišče glede na stanje spisa, če je že opravilo narok, na katerem so se izvajali dokazi, in je dejansko stanje dovolj pojasnjeno (sodba na podlagi stanja spisa). Tako ravna sodišče tudi, če na narok ne pride ena stranka, nasprotna stranka pa predlaga odločitev glede na stanje spisa. Pogoj za takšno postopanje sodišča je, da je bila stranka pravilno vabljena in ni izkazala upravičenih razlogov za izostanek oziroma ni splošno znanih okoliščin, iz katerih izhaja, da stranka iz upravičenih razlogov ni mogla priti na narok.
Prvi odstavek 86. člena ZPP določa, da smejo stranke opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu, vendar pa lahko sodišče zahteva od stranke, ki ima pooblaščenca, naj se pred sodiščem sama izjavi o dejstvih, ki jih je treba ugotoviti v pravdi.
115. člen ZPP določa, da lahko sodišče preloži narok, če je to potrebno za izvedbo dokazov ali če so za to drugi upravičeni razlogi. Če stranka, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča ali izvedenec ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, lahko sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter ji onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku. Oseba mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Sodišče lahko zahteva presojo upravičenosti izdaje zdravniškega opravičila pri imenovanem zdravniku Zavoda za zdravstveno zavarovanje v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo. Stroški, ki nastanejo zaradi presoje, v primeru upravičene izdaje zdravniškega opravičila bremenijo Zavod za zdravstveno zavarovanje, v primeru neupravičene izdaje pa gredo v breme osebe, za katero se je presojala upravičenost izdaje zdravniškega opravičila. Če sodišče narok preloži, takoj naznani kraj in čas novega naroka. Iz upravičenih razlogov lahko sodišče narok preloži za nedoločen čas. V zapisniku o glavni obravnavi mora sodnik navesti razloge za preložitev naroka za glavno obravnavo. Zoper sklep o preložitvi naroka ni pritožbe.
Pogoja za preložitev naroka (ki je izjema, zato jo je treba obravnavati restriktivno) sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom. Stranki je skladno z zahtevami skrbnega ravnanja v postopku naložena odgovornost, da če lahko pravočasno ve oziroma predvideva, da se naroka ne bo mogla udeležiti, poskrbi za udeležbo na naroku prek pooblaščena.[9] Ustavno sodišče je potrdilo stališče, da mora stranka v primeru svoje sicer opravičene zadržanosti poskrbeti za opravo dejanja prek pooblaščenca[10].
Na Ministrstvu za pravosodje menimo, da je opisana veljavna ureditev v pravdnem postopku primerna. Predlog, po katerem bi se zaradi odsotnosti stranke obravnava vedno izvedla z zastopanjem odvetnika, namreč ne upošteva faz postopka, v katerih je osebna prisotnost stranke nujna (npr. za pravilno ugotovitev dejanskega stanja z zaslišanjem stranke).
Glede na to, da iz podanega predloga izhaja, da bi lahko rešili zaostanke na sodiščih in vse zastarane zadeve zaradi izmikanja na način, da ni »nobenih prelaganj obravnav, vse z namenom zastaranja, ker se nekateri tako uspešno izmikajo vabilom na obravnave. Zadeve se potem vlečejo desetletja, na koncu pa še zastarajo.«, pa lahko sklepamo, da se predlog nanaša na kazenske sodne postopke. Glede uveljavljanja civilnih terjatev namreč velja, da se zastaranje pretrga z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev (365. člen Obligacijskega zakonika[11]; OZ). Po pretrganju začne zastaranje znova teči in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem, ne šteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon (prvi odstavek 369. člena OZ). Ko je torej v pravdnem postopku vložena tožba, med samim postopkom zaradi poteka časa ne more priti do zastaranja.
Glede na navedeno ocenjujemo, da je veljavna ureditev ustrezna.
[1] Uradni list RS, št. 55/08.
[2] Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 96/22 – odl. US, 2/23 – odl. US, 89/23 – odl. US in 53/24.
[3] Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K, 36/19, 189/20 – ZFRO, 51/21, 159/21, 196/21 – ZDOsk, 15/22, 43/22, 100/22 – ZNUZSZS, 141/22 – ZNUNBZ, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 in 32/25 – ZZDej-N.
[4] Uradni list RS/I, št. 33/91, Uradni list RS, št. 42/97 - UZS68, 66/00 - UZ80, 24/03 - UZ3a, 47, 68, 69/04 - UZ14, 69/04 - UZ43, 69/04 - UZ50, 68/06 - UZ121,140,143, 47/13, 47/13, 75/16 - UZ70a, 92/21 - UZ62a.
[5] Enakost orožij v kontradiktornem postopku – e-KURS
[6] VS RS sodba II Ips 121/2016 z dne 8. marca 2018, 9 I Cpg 898/2018 z dne 26.02.2019, I Cpg 222/2019 z dne 12. novembra 2019.
[7] Horvat Cvetka, Udeležba strank na obravnavah v civilnih postopkih, Pravna praksa, št. 8, 2021, str. 9-10.
[8] Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 - ZArbit, 45/08, 111/08 - odl. US, 121/08 - skl. US, 57/09 - odl. US, 12/10 - odl. US, 50/10 - odl. US, 107/10 - odl. US, 75/12 - odl. US, 76/12 - popr., 40/13 - odl. US, 92/13 - odl. US, 6/14, 10/14 - odl. US, 48/14, 48/15 - odl. US, 6/17 - odl. US, 10/17, 32/18, 16/19 - ZNP-1, 70/19 - odl. US, 1/22 - odl. US, 3/22 - ZDeb, 126/23, 47/24, 92/24 - odl. US.
[9] Galič, A., v: Ude, L., in Galič, A.(red.): Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 490.
[10] Sklep US RS, št. Up-184/98 z dne 2. februarja 1999 (OdlUS VIII, 134).
[11] Uradni list RS, št. 97/07 - uradno prečiščeno besedilo, 64/16 - odl. US, 20/18