Vladi predlagam, da sprejme vsaj začasno direktivo za dovoljenje odstrela šakala izven lovne dobe in s pomočjo nočne optike, kot je trenutno dovoljeno za divjega prašiča. Šakal je v Sloveniji postal invazivna vrsta in s svojimi pokoli pušča velike posledice tako v živinoreji, kot pri gojitvi divjadi.
Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Zahvaljujemo se vam za posredovano pobudo glede možnosti ureditve izrednega odstrela šakala izven lovne dobe ter za uporabo nočne optike pri tem odstrelu.
Zavedamo se, da se v zadnjih letih šakal (Canis aureus L.) v Sloveniji hitro širi in da njegova prisotnost občasno povzroča škodo tako v živinoreji kot tudi vpliva na določene vrste divjadi. Vrsta v Sloveniji sicer ni tujerodna, vendar je nova v smislu stalne naselitve, zato njeno širjenje spremljanja strokovna javnost.
Šakal je bil leta 2004 uvrščen na seznam zavarovanih vrst. Novembra 2014 pa je bil z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o določitvi divjadi in lovnih dob (Uradni list RS, št. 81/14) uvrščen med divjad, vendar je bil še vedno zavarovan, in sicer vse do leta 2020, ko je Ministrstvo za naravne vire in prostor šakala črtalo iz Uredbe o zavarovanih živalskih vrstah. Od takrat dalje je to vrsta, ki jo je dovoljeno loviti podnevi in ponoči v višini, ki je določena v skladu z veljavnimi lovsko upravljavskimi načrti ali dodatnimi odločbami Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano (MKGP).
Šakala je dovoljeno odvzeti iz narave od 1. julija do 15. marca. Če povzročajo znatno škodo izven lovne dobe, lahko upravljavci lovišč zaprosijo MKGP za izdajo dovoljenja za odpravo lovne dobe (upravna odločba). Na podlagi določb Zakona o nujnih ukrepih zaradi afriške prašičje kuge pri divjih prašičih (Uradni list RS, št. 200/20) je nočno optiko trenutno dovoljeno uporabljati le za odstrel divjih prašičev, saj se na ta način zmanjšuje njihova številčnost, kar je najučinkovitejši ukrep za zmanjšanje posledic izbruha afriške prašičje kuge.
Uporaba umetnih virov svetlobe in nočne optike pri lovu šakala je prepovedana s Habitatno Direktivo in Bernsko konvencijo, zato drugačna ureditev na ravni nacionalnih predpisov ni dopustna. Možne pa so posamezne izjeme, ki jih pod določenimi pogoji in iz določenih razlogov dopuščata tako Habitatna Direktiva kot Bernska konvencija. Na nacionalni ravni je te izjeme mogoče uveljaviti z upravno odločbo iz razlogov, predvidenih v prvem odstavku 42. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US, 17/08, 46/14 – ZON-C, 31/18, 65/20, 97/20 – popr., 44/22, 158/22 in 28/25). MKGP na podlagi prejete vloge v upravnem postopku odloča o takšni vlogi.
Na podlagi zgoraj navedenih določb o odpravi lovne dobe in dovoljenju za uporabo umetnih virov svetlobe ter nočne optike pri lovu šakala je MKGP v letošnjem letu podaljšalo oziroma odpravilo lovno dobo za lov na šakala v šestih lovsko upravljavskih območjih (LUO), v katerih je bilo v lanskem letu odvzetih 73 % vseh šakalov v Sloveniji. V petih LUO pa je bila dovoljena tudi uporaba umetnih virov svetlobe pri lovu na šakala.
Zaradi navedenih zakonskih omejitev in možnosti izjem MKGP obravnava vsako pobudo posebej v okviru upravnega postopka ter na tej podlagi sprejme ustrezno odločitev.