13. 4. 2026
Odziv Ministrstva za vzgojo in izobraževanje
Z 18. 10. 2025 se je začel uporabljati nov Pravilnik o ocenjevanju znanja in napredovanju učencev v osnovni šoli (Uradni list RS št. 80, v nadaljevanju: pravilnik), s katerim natančneje določamo kategorijo ocenjevanja in jo ločujemo od preverjanja (slednje ni več del pravilnika, saj je povezano z učnim procesom in ni namenjeno pridobitvi ocene). Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli, ki ga je Državni zbor RS sprejel julija 2025, je sledila potrebna sprememba aktualnega Pravilnika o ocenjevanju znanja in napredovanju učencev v osnovni šoli. Pomembna je raba novega pravilnika o ocenjevanju – v povezavi z Zakonom o osnovni šoli (v nadaljnjem besedilu: ZOsn). V ZOSn so namreč zapisane nekatere določbe, ki se ne ponovijo več v omenjenem pravilniku, saj je zakon nadrejeni upravni akt. Prejšnji Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli je bil z manjšimi popravki v letu 2024 nespremenjen vse od leta 2013. V zadnjem desetletju smo bili priča več zakonskim spremembam kot tudi spremembam šolskega polja. Nov Pravilnik o ocenjevanju znanja in napredovanju učencev v osnovni šoli že sledi kurikularni prenovi oziroma novim učnim načrtom, ki jih je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje sprejel v letu 2025. Na podlagi novega pravilnika se ugotavlja in vrednoti, v kolikšni meri učenec dosega v učnem načrtu določene standarde znanja. Pri tem je bilo na novo opredeljenih nekaj področij zaradi spremenjenih okoliščin v šolskem okolju. V nadaljevanju navajamo novosti pravilnika, ki so povezane s poslano pobudo.
Zelo pomembna novost je so na novo opredeljeni načini ocenjevanja v 7. členu pravilnika, in sicer se ocenjujejo:
- pisni preizkusi znanja;
- ustni odgovori;
- v osnovni šoli nastali izdelki učencev: drugi pisni izdelki (spisi, pisni sestavki, poročila, referati, načrti izdelkov idr.), likovni, tehniški, multimedijski, vizualni in drugi za predmet specifični izdelki, mapa učenčevih dosežkov (v nadaljnjem besedilu: drugi izdelki);
- izvedbe eksperimentalnih, praktičnih, gibalnih/športnih, multimedijskih in drugih za predmet specifičnih dejavnosti, demonstracij ter govornih, gibalnih, umetniških in drugih nastopov.
Pravilnik določa, da morajo biti ocene pridobljene z različnimi načini ocenjevanja, učitelj pri odločitvi o načinu ocenjevanja znanja pa upošteva obvezna navodila učnega načrta in didaktična priporočila k učnim načrtom za posamezni predmet.
Novost je tudi ocenjevanje znanja, pridobljenega na osnovi medpredmetnega izvajanja dejavnosti. Tak način ocenjevanja je potrebno načrtovati vnaprej. Učenec namreč lahko hkrati pridobi oceno pri več predmetih, in sicer na osnovi kriterijev, ki izhajajo iz standardov znanja v učnem načrtu posameznega predmeta.
Pravilnik omogoča, da učitelj pri posamezni uri lahko uporablja različne načine ocenjevanja za ocenjevanje istih standardov znanja, vendar učenca oceni le z eno oceno, in sicer na osnovi kriterijev, ki izhajajo iz standardov znanja v učnem načrtu. Pomembna novost, ki jo prinaša pravilnik, je novo določeno najmanjše število ocen za posamezni predmet v šolskem letu. Pri predmetih, za katere sta s predmetnikom določeni največ dve uri tedensko, se znanje učenca oceni najmanj dvakrat v šolskem letu, pri čemer večina ocen ne sme biti pridobljena na podlagi pisnih preizkusov znanja. Če se predmet, za katerega je s predmetnikom določeno manj kot dve uri tedensko, izvaja po fleksibilnem predmetniku, se znanje učenca oceni najmanj dvakrat, pri čemer večina ocen ne sme biti pridobljena na podlagi pisnih preizkusov znanja. Pri predmetih, za katere so s predmetnikom določene več kot dve uri tedensko, se znanje učenca oceni najmanj štirikrat v šolskem letu, pri čemer večina ocen ne sme biti pridobljena na podlagi pisnih preizkusov znanja.
Tako kot doslej pa velja, da se pri vsakem predmetu učenčevo znanje ocenjuje sprotno in enakomerno razporejeno skozi obe ocenjevalni obdobji. Če se predmet izvaja v skladu s fleksibilnim predmetnikom eno ocenjevalno obdobje, se znanje učenca ocenjuje sprotno skozi to ocenjevalno obdobje.
Pravilnik prinaša novosti pri omejitvi ocenjevanja s pisnimi preizkusi znanja na tedenski ravni: učenca se lahko s pisnimi preizkusi znanja oceni največ dvakrat v tednu in enkrat na dan. Ob tem se je potrebno držati še naslednjih pravil:
- na dan, ko učenec opravlja pisni preizkus znanja iz prve alineje prvega odstavka 7. člena tega pravilnika, se ga ne sme oceniti še z ustnimi odgovori (v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 7. člena tega pravilnika), lahko pa se pri drugem predmetu ocenijo učenčevi drugi izdelki iz tretje in četrte alineje 7. člena pravilnika (npr. učencu je lahko isti dan ocenjen likovni izdelek);
- če je vsaj eden izmed pisnih preizkusov znanja ponovitev ocenjevanja (v skladu z 11. členom pravilnika), se učenca s pisnim preizkusom znanja izjemoma lahko oceni trikrat v tednu in enkrat na dan; v tem primeru pisni preizkusi znanja ne smejo biti razporejeni v treh zaporednih dneh;
- z datumom pisnega preizkusa znanja mora biti učenec seznanjen vsaj pet delovnih dni prej;
- tri delovne dni pred zaključkom ocenjevalnega obdobja se znanje učenca ne ocenjuje s pisnimi preizkusi znanja; izjema je le ponavljanje pisnega preizkusa (v skladu z 11. členom pravilnika);
- če ima učenec s posebnimi potrebami v individualiziranem programu opredeljen pisni preizkus znanja v dveh ali več delih, se drugi in naslednji deli ocenjevanja ne štejejo v število pisnih preizkusov znanja iz prvega odstavka tega člena.
Učitelj oblikuje zaključno oceno na način, da upošteva med šolskim letom pridobljene ocene, pri čemer zaključne ocene ne oblikuje le na podlagi izračuna aritmetične sredine vseh pridobljenih ocen.
V pravilniku se med drugim poudarja avtonomijo strokovnih delavcev pri ocenjevanju. Področje individualnega ocenjevanja (odsotnih učencev na prvem pisnem preizkusu znanja, »popravljanje« ocene) spada v domeno avtonomije učitelja. Pri tem je treba poudariti, da razlog odsotnosti (opravičljiv ali neopravičljiv) ne sme igrati vloge pri odločitvi učitelja. Učitelj se lahko odloči, da bo standarde znanja, ki jih je ocenjeval s pisnim preizkusom znanja, pri manjkajočih učencih vrednotil z drugimi načini ocenjevanja ali pa s pisnim preizkusom znanja. Verjetno bo na odločitev učitelja o načinu ocenjevanja odsotnih učencev vplivala okoliščina, kdaj se bo učenec vrnil (npr. ali se bo vrnil naslednji dan, ker je odsoten zaradi udeležbe na šolskem tekmovanju ali je zgolj neopravičeno izostal od ure ali se bo predvidoma vrnil čez dober teden, ker je bolan). Če se učitelj odloči, da bo tudi z manjkajočimi učenci standarde znanja vrednotil na podlagi pisnega preizkusa znanja, veljajo za to ocenjevanje vse omejitve 9. in 10. člena pravilnika in pogoji, ki sicer veljajo za čas pisanja pisnih preizkusov oziroma za potek ocenjevanja znanja (v času ure pouka predmeta po urniku, v učni skupini ali v oddelku).
Glede na to, da je bil omenjeni pravilnik spremenjen pred kratkim in da potekajo usposabljanja vodstev šol in strokovna delavcev v zvez z ocenjevanjem, pravilnika v kratkem ne bomo spreminjali