1. 7. 2025
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ) v povezavi z referendumsko odločitvijo glede Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti in v zvezi s pobudo, da naj se »ukine dedovanje vseh dodatkov k pokojnini, saj vdove in otroci z umetnostjo, športom in podobno nimajo nič« uvodoma pojasnjuje, da državni zbor v skladu s 25. členom Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 6/18 – odl. US, 52/20 in 30/24) eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US in 133/23, v nadaljevanju: ZPIZ-2) v 4. členu določa, da so pravice iz obveznega zavarovanja osebne pravice in zaradi tega neodtujljive. To pomeni, da pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja niso v pravnem prometu ter zavarovanec in posameznik z njimi ne more prosto razpolagati, saj je njihov temeljni namen predvsem zagotavljanje zavarovančeve socialne varnosti. Teh pravic ne more odtujiti s pravnim poslom ali se jim veljavno odpovedati, pravic iz obveznega zavarovanja pa tudi ni mogoče podedovati. Pomembna izjema od tega načela so pravica do družinske ali vdovske pokojnine oziroma tiste pravice, ki po zavarovančevi smrti pripadajo njegovim družinskim članom. Vendar v tem primeru ne moremo govoriti o njihovem dedovanju, ampak gre za posebno pravico pokojnega zavarovanca, saj obvezno zavarovanje zajema tudi zavarovanje za primer smrti. S tem se zagotavlja socialna varnost tistih družinskih članov, ki jih je bil dolžan preživljati.
Nadalje MDDSZ pojasnjuje, da ZPIZ-2 v tretjem odstavku 392. člena določa, da se družinskim članom uživalcev pokojnin po posebnih predpisih vdovska pokojnina ali družinska pokojnina prizna in odmeri pod pogoji, določenimi s tem zakonom, od pokojnine, do katere je bil umrli upravičen ob smrti. Posebni predpisi, na katere se sklicuje tretji odstavek tega člena, so: Zakon o uvedbi pravice do izjemne pridobitve pokojnine za delavce v premogovnikih, Zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge, Zakon o notranjih zadevah, Zakon o policiji, Zakon o obrambi, Zakon o poslancih, Zakon o Vladi Republike Slovenije, Zakon o prekrških, Zakon o popravi krivic, Zakon o sodniški službi, Zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno, Zakon o odpravljanju posledic dela z azbestom, Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij in zvezni zakoni, sprejeti v nekdanji SFRJ, pri čemer vsak od zgoraj navedenih predpisov kot specialni predpis določa pogoje, ki jih za pridobitev pravice do dodatka oziroma t. i. izjemne pokojnine mora izpolnjevati upravičenec ter tudi višine dodatkov.
V zvezi z izpostavljenim »dedovanjem« dodatkov oziroma t. i. izjemnih pokojnin na področju športa in kulture torej pojasnjujemo, da pravico do dodatkov k pokojnini za posebne zasluge za posameznike, ki sicer izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do pokojnine po splošnih predpisih, tj. po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, urejata različna predpisa. Tako Zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine (Uradni list SRS, št. 18/74, Uradni list RS, št. 14/90 in 34/17 – ZDPIDŠ; v nadaljevanju: ZIPO) določa, da se lahko osebam, ki imajo posebne zasluge na področju znanosti, umetnosti, kulture, ali druge dejavnosti izjemoma prizna in odmeri višja starostna pokojnina, kot bi jim pripadala po splošnih predpisih, vendar pa tako priznana in odmerjena pokojnina ne more biti višja od zneska najvišje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Po tem zakonu pa se lahko tudi družinskim članom, ki izpolnjujejo pogoje za družinsko, vdovsko ali del vdovske pokojnine, izjemoma lahko odmeri družinsko pokojnino od višje starostne oziroma invalidske pokojnine, kot bi bila odmerjena pokojnina umrli osebi po splošnih predpisih - gre za odmero po zavarovancu, če je zavarovanec umrl, preden bi mu bila priznana izjemna pokojnina ali pa gre za odmero po upokojencu, ki je užival pokojnino po splošnih predpisih, ne pa pokojnine, odmerjene po ZIPO, pri čemer v obeh primerih odmero le-te pri pristojnem državnem organu uveljavljajo družinski člani in jim je izdana odločba Vlade RS. Zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa (Uradni list RS, št. 34/17 in 119/21; v nadaljevanju: ZDPIDŠ) pa določa, da se dodatek upravičencu odmeri v odstotku od razlike med starostno ali invalidsko pokojnino, ki jo prejema upravičenec in zneskom starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe po splošnih predpisih. Dodatek znaša najmanj 70 in največ 100 odstotkov razlike (glede na vrsto in število prejetih medalj oziroma nagrad). Ker v skladu z ZDPIDŠ pravica do dodatka s smrtjo upravičenca preneha, je ni mogoče prenesti na drugo osebo, ki bi sicer bila upravičena do vdovske oziroma družinske pokojnine po splošnih predpisih, kar torej pomeni, da se dodatki oziroma t. i. izjemne pokojnine, priznane za dosežke na področju športa, ne »dedujejo«.
MDDSZ izpostavlja, da dodatki oziroma t. i. izjemne pokojnine po svoji vsebini niso del obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in torej tudi pridobitev teh pokojnin ni vezana na zavarovanje in plačevanje prispevkov. V vseh primerih izjemnega priznanja dodatkov in odmere teh dodatkov se sredstva zanje ne krijejo iz prispevkov, temveč država posameznikom, ki so dosegli uspehe na področju znanosti, umetnosti, kulture, ali druge dejavnosti oziroma dela in izjemnih dosežkov na področju športa v svojem aktivnem obdobju, v starosti priznava določeno rento, ki se pokriva iz državnega proračuna. Glede financiranja dodatkov k pokojninam oziroma t.i. izjemnih pokojnin še pojasnjujemo, da Republika Slovenija zagotavlja sredstva iz državnega proračuna za pokrivanje obveznosti iz obveznega zavarovanja, ki nastanejo zaradi priznavanja ali odmere pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pod posebnimi pogoji, zaradi posebne ureditve posameznih pravic ali priznavanja pravic brez plačila prispevkov oziroma zaradi izpada prihodkov od prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v primerih, določenih v prvem odstavku 161. člena ZPIZ-2 ter skladno s 162. členom ZPIZ-2 za sofinanciranje sredstev za pokrivanje razlike med prihodki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: zavod) iz prispevkov in iz drugih virov ter odhodki zavoda. V prvem odstavku 161. člena ZPIZ-2 so pravice, ki se ne financirajo neposredno iz pokojninske blagajne taksativno naštete. V skladu z devetnajsto alinejo prvega odstavka 161. člena se iz proračuna Republike Slovenije zagotavljajo sredstva tudi za izplačevanje pravic uživalcem izjemnih pokojnin. Navedeno pomeni, da se določene pravice posameznikov ne financirajo neposredno iz pokojninske blagajne oziroma s prispevki zavarovancev (med njimi so to t. i. izjemne pokojnine oziroma dodatki k pokojninam na področju npr. športa, kulture in znanosti), temveč je zavod le izplačevalec zanje, sredstva za izplačilo le-teh pa se zavodu povrnejo iz državnega proračuna.
Za podajanje predlogov za priznanje in odmero dodatkov k pokojnini oziroma t. i. izjemnih pokojnin za posebne zasluge niti po ZIPO niti po ZDPIDŠ ni pristojno MDDSZ, temveč tisto ministrstvo, v okvir katerega spada področje, na katerem se izpostavljajo izjemni dosežki, medtem ko je odločanje v pristojnosti Vlade Republike Slovenije oziroma resornega ministrstva, ki individualno z odločbo odloči o pravici. Prav tako pa je tudi zbiranje podatkov o upravičenosti in višini pravice in razkrivanje le-teh javnosti v domeni resornih ministrstev.
Odziv Ministrstva za kulturo
V prvem odstavku 7. člena Zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti (ZDPIDU) je bilo izrecno določeno, da pravica do dodatka preneha s smrtjo upravičenca in je ni mogoče prenesti na osebe, ki so upravičene do vdovske ali družinske pokojnine po upravičencu. Ker je bila uveljavitev ZDPIDU na zakonodajnem referendumu dne 11. 5. 2025 v celoti zavrnjena, poseganje v 2. člen Zakona o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge (Uradni list SRS, št. 18/74, Uradni list RS, št. 14/90 in 34/17 – ZDPIDŠ, v nadaljevanju: ZIPO), v obdobju do 17. 6. 2026, ni dopustno. V skladu s 25. členom Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 6/18 – odl. US, 52/20 in 30/24) namreč državni zbor eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.
Za objavo javno dostopnega seznama prejemnikov izjemno priznanih in odmerjenih pokojnin ni pravne podlage, saj ZIPO takega seznama sploh ne omenja. Sicer pa so odločbe o izjemnem priznanju in odmeri starostne oziroma družinske pokojnine, v skladu z drugim odstavkom 3. člena ZIPO, objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odziv Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport
Prvi odstavek 8. člena Zakona o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa (Uradni list RS, št. 34/17 in 119/21) določa, da pravica do dodatka s smrtjo upravičenca preneha in je ni mogoče prenesti na drugo osebo, ki je upravičena do vdovske oziroma družinske pokojnine po splošnih predpisih.
Evidenca upravičencev do dodatka k pokojnini za dosežke na področju športa je javno objavljena na spletni strani: https://www.gov.si/teme/dodatek-k-pokojnini-na-podrocju-sporta/.