Oboroževanje
Predlagam vladi, da premisli, kakšna je odgovornost Slovenije pri vojaških oboroževanjih. Denar za oboroževanje naj nameni za dobrobit ljudi v Sloveniji. Ljudje v Sloveniji nismo za podpiranje vojne!
»Slovenija vztraja tudi pri vojaškem sodelovanju z državo, ki - ne pozabimo - pred očmi celega sveta izvaja nezakonito okupacijo, kolonizacijo, apartheid in genocid. Medtem ko ministrstvo za obrambo od oktobra 2023 ni izdalo nobenega dovoljenja za izvoz orožja in vojaške opreme v Izrael, pa je Slovenija nadaljevala z nakupi izraelskega orožja in podpiranjem izraelske vojaške industrije. Lani je tako Slovenija po podatkih Morsa uvozila za 828.214 evrov izraelske vojaške opreme. Ravno odločitev za neizdajanje dovoljenj za izvoz orožja v Izrael po začetku zadnje vojne v Gazi pa poudarja odgovornost Slovenije v vseh preteklih vojnah.«
»Vojaško sodelovanje Slovenije z Izraelom pa ni omejeno na prodajo in nakup orožja in vsekakor ni stvar preteklosti. Aprila letos, ko je izraelsko bombardiranje Gaze trajalo že 18 mesecev, je tako Slovenska vojska v Grčiji sodelovala na vojaških vajah zračnih sil 12 držav, med katerimi je bil tudi Izrael. Kaj o Sloveniji in njeni vojski pove pripravljenost na skupno urjenje z zračnimi silami, ki na okupiranem območju mečejo bombe na šole, bolnišnice, poslopja Združenih narodov, šotore z begunci? Ne spreglejmo, medtem ko Slovenija sodeluje z izraelsko vojsko na skupnih vajah, predstavnik Slovenije na Meddržavnem sodišču opozarja na "grozljive in nesprejemljive" humanitarne in varnostne razmere, ki jih v Gazi in drugod v Palestini povzroča ravno ta vojska. Kaj za Slovenijo pomeni "nesprejemljivo"?«
»Zastaviti si moramo neizogibno vprašanje, kolikšna je odgovornost Slovenije ne samo za politično normalizacijo Izraela v vseh letih pokolov, ki jih je in jih še izvaja, ampak tudi za - povsem neposredno - število ubitih. Količina orožja, ki ga je Slovenija v vseh desetletjih izvozila v Izrael, je v kontekstu zahodnega oboroževanja te države resda simbolična, a vprašajmo se, kaj simbolizira.«
"Pri samorefleksiji in soočanju z odgovornostjo je sicer potrebno ohranjati ločnico med državo in družbo, med političnim vodstvom in javnostjo, a vendarle, ko bomo naslednjič videli posnetek očeta, ki v dveh plastičnih vrečkah izgubljen nosi kose trupel svojih otrok, posnetek, na katerega ne bo treba čakati več kot dan ali dva, se ne vprašajmo samo, kaj to pove o temeljni ideji države, ki to počne (ta analiza je nujno potrebna), ampak predvsem, kaj to pove o nas samih. V kakšen zgodovinski položaj se postavlja Slovenija, kakšna je cena popolne izpraznitve pomena besede "nesprejemljivo" in kdo vse jo plačuje?"