Pozdravljeni,
Za prihajajoči referendum bomo porabili dober 1mio eur za obveščanje po pošti.
Predlagam, da začnemo z spodbujanjem oz. uvajanjem hibridnega sistema obveščanja, to je po drugih oblikah, kot npr. E-poštno obvestilo oz. druge podobne opcije. Seveda lahko za papir zavezance ostane kot je za tiste pa, ki pa želimo drugačen način obveščanja pa se ponudi omenjena opcija.
Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Ministrstvo za javno upravo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) je resorno pristojno za volilno zakonodajo, in sicer na tem področju spremlja izvajanje zakonodaje ter pripravlja predloge zakonov in neobvezna pravna mnenja glede uporabe določb veljavnih zakonov. Po preučitvi predloga z vidika pristojnosti ministrstva v nadaljevanju podajamo odgovor:
Ministrstvo in tudi vlada se zavzemata za vzpostavitev čim več elektronskih storitev javne uprave in tudi za njihovo čim večjo uporabo. Na področju volitev in referendumov že sedaj obstaja možnost spletne oddaje podpore zahtevi za razpis referenduma, dodatno je ob vsakih volitvah na portalu eUprava na voljo elektronski obrazec »E-obvestila volivcev« na podlagi katerega je za volivce poenostavljeno obveščanje volilnih organov, da želijo glasovati na volitvah na drug način (gre za t. i. posebne oblike glasovanja: na diplomatsko konzularnem predstavništvu Republike Slovenije ali po pošti v tujini, izven okraja stalnega prebivališča, po pošti v Sloveniji, na domu itd.). V lanskem letu sprejete spremembe in dopolnitve Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI) so navedene digitalne možnosti še nadgradile z elektronsko oddajo podpore zahtevi za razpis referenduma na upravni enoti. Namesto potrjevanja fizičnega obrazca podpore po novem volivec podporo predlagatelju referenduma odda na upravni enoti prek digitalne podpisne tablice na okencu, kot npr. pri podpisu osebnega dokumenta. Način oddaje podpore prek digitalne podpisne tablice velja tudi za zbiranje podpisov podpore volivcev pri ustavno revizijski in zakonodajni iniciativi. Navedeno pomeni pomembno odpravo fizičnih obrazcev podpore v postopku zbiranja 40.000 podpisov za podporo zahtevi za razpis referenduma. Fizični obrazci se ohranijo le v izjemnih primerih za vse, ki nimajo možnosti oddati podpore elektronsko. Namesto fizičnih obrazcev bo predlagatelj referenduma zahtevi za razpis referenduma, ki jo bo vložil v Državni zbor, priložil potrdilo Ministrstva za notranje zadeve o skupnem številu zbranih podpor v evidenci volilne pravice. Z uporabo tovrstnih storitev se postopoma gradi tudi zaupanje državljanov v elektronske storitve (in sčasoma morda tudi v E-volitve).
V skladu z navedenim tudi vaš predlog za hibridni način obveščanja volivcev sprejemamo kot dober in v korist racionalizacije stroškov, ki kot posledica papirnega poslovanja nastanejo ob vsakokratnih volitvah in referendumih. Stroški poštnih storitev, ki nastanejo tudi zaradi obveščanja volivcev o dnevu glasovanja in o volišču na katerem so vpisani v volilni imenik, sodijo med stroške poštnih storitev, ki predstavljajo v skupnem obsegu velik del stroškov volitev. Ti bi se v primeru, če bi bilo možno predmetna obvestila volivcem, vsaj v večji meri, pošiljati elektronsko, gotovo znižali.
Vsak volivec ima s strani Državne volilne komisije (DVK) pravico biti obveščen o tem, kdaj so vsakokratne volitve ali referendum, in kje se teh lahko udeleži.[1] Volilna pravica sicer v nobenem smislu ni povezana ali odvisna od obvestila o datumu in lokaciji volitev ali referenduma, ker je obvestilo zgolj informativne narave. Podatek o naslovih volivcev, kamor se jim pošlje obvestilo, DVK pridobi iz centralnega registra prebivalstva, ki pa ne vsebuje podatkov o elektronskih naslovih državljanov.[2]
Sprememba načina obveščanja volivcev, ki sicer ni zakonsko predpisana, bi predhodno zahtevala pridobitev odgovora, kako bi volivci, ki bi to želeli, izrazili svoje strinjanje s tem, da jih o datumu in lokaciji glasovanja na volitvah ali referendumu DVK obvesti elektronsko ter zbiranje elektronskih naslovov in posledično vzpostavitve nove zbirke osebnih podatkov.
S predmetno problematiko se, po pridobljenih informacijah, DVK že aktivno ukvarja in so v zvezi s tem v stiku z Ministrstvom za digitalno preobrazbo (eUprava) in Ministrstvom za notranje zadeve (Evidenca volilne pravice), pri čemer so ugotovili, da se je potrebno dogovoriti o nekaterih tehničnih rešitvah ter vzpostaviti pravno podlago za vodenje evidence o volivcih, ki se odločijo za digitalno obveščanje.
[1] Zakon o volitvah v državni zbor (ZVDZ, 70. člen)
[2] 11. člen Zakona o centralnem registru prebivalstva