Verzija predloga z dne, 13. 5. 2025 | 14:02:32
Mobilna aplikacija za zmanjševanje gneče na cestah
Vam je že kdaj počil film zaradi gneče na cestah? Se vam to dogaja redno, vsak delavnik ob prometnih konicah? V tem predlogu vam predstavljamo idejo za mobilno aplikacijo s katero bi lahko zmanjšali gnečo na cestah, zaslužili, zmanjšali prevozne stroške, prihraniti davkoplačevalski denar in varovali okolje. Verjetno si mislite, da se vse to sliši prelepo, da bi bilo res.
Gre pravzaprav za nadgradnjo v svetu že dobro znanih aplikacij (Uber, Lyft, Bolt, Cabify, ...), ki jih uporabljajo taksisti v komercialne namene. Tem aplikacijam je skupno to, da se prevoznik (voznik taksija) in potnik (njihova stranka), s pomočjo aplikacije povežeta v realnem času in prostoru. Aplikacija namreč pove kateri od taksistov je v določenem trenutku najbližje potniku. Čeprav aplikacija taksistom poenostavi delo in zmanjša stroške, te aplikacije ne doprinesejo veliko k zmanjšanju gneče na cestah. Taksisti pač ne pobirajo in vozijo njihovih strank spotoma ampak jih pridejo iskat ter vozijo tja, kamor njihove stranke želijo.
Posebnost nadgradnje zgoraj omenjenih mobilnih aplikacij, ki jih že uporabljajo taksisti v komercialne namene je v tem, da bi država nadzirala mobilno aplikacijo, na način, da ta aplikacija ne bi več omogočala prevoze izključno v komercialne namene. Da pa bi aplikacija sploh lahko učinkovito delovala, bi morala država s promocijo najprej prepričati večino ljudi, da si naložijo aplikacijo na svoje mobilne telefone.
Najlažje vam »novo« mobilno aplikacijo obrazložimo na konkretnem primeru. Predstavljajte si, da ste potnik in želite potovati iz točke A v točko B. Postavite se na prvo avtobusno postajo ali drugo primerno mesto, kjer vas lahko nekdo z avtom varno pobere. Nato prižgete aplikacijo ter v aplikacijo vnesete podatek kam želite potovati. Aplikacija v realnem času določi vašo lokacijo in obvesti vsakega voznika osebnega vozila (prevoznika), ki ima prižgano aplikacijo in se pelje mimo vas v smeri vašega cilja. Da se to lahko zgodi mora seveda tudi prevoznik prižgati aplikacijo ter v aplikacijo vnesti cilj njegove poti. Prevozniku nato aplikacija sporoči, kje naj se ustavi, da vas pobere. Do tu je vse skoraj tako kot, da bi poklicali taksi. Za razliko od taksija pa bi država omejila plačilo, ki ga plača potnik prevozniku do največ okoli 1/5 vrednosti, kot bi bil strošek taksija. Z omejevanjem plačil, bi bili vozniki avtomobilov primorani, pobirati potnike spotoma in jih tudi voziti somo tja, kamor potujejo sami. Na tak način bi se v avtomobilih peljalo po več ljudi hkrati, kar bi signifikantno odpravilo gnečo na cestah, vozniki avtomobilov bi bili denarno nagrajeni, potniki pa bi dobili hitre, enostavne, pogoste in cenovno ugodne prevoze. Prav tako bi takšna aplikacija tudi pripomogla k večji varnosti, tako za voznika, kot tudi sopotnika-e, saj bi aplikacija tudi omogočala medsebojno ocenjevanje. S tem bi tudi izločili neprimerne oziroma nevarne uporabnike aplikacije iz sistema. Država bi z zmanjšanjem gneče na cestah omogočila bolj konkurenčno okolje ter privarčevala mnogo davkoplačevalskega denarja, saj državi ne bi bilo več potrebno subvencionirati nerentabilnih avtobusnih povezav. Seveda bi s pomočjo omenjene aplikacije tudi varovali okolje saj bi signifikantno zmanjšali izpuste CO2 v prometu. Ker bi država nadzirala maksimalna plačila, tudi ne bi smela obdavčiti prejemkov prevoznikov, saj bi le ti skrbeli za dobrobit družbe in okolja.
Verzija predloga z dne, 13. 5. 2025 | 14:04:18
Mobilna aplikacija za zmanjševanje gneče na cestah
Vam je že kdaj počil film zaradi gneče na cestah? Se vam to dogaja redno, vsak delavnik ob prometnih konicah? V tem predlogu vam predstavljamo idejo za mobilno aplikacijo s katero bi lahko zmanjšali gnečo na cestah, zaslužili, zmanjšali prevozne stroške, prihraniti davkoplačevalski denar in varovali okolje. Verjetno si mislite, da se vse to sliši prelepo, da bi bilo res.
Gre pravzaprav za nadgradnjo v svetu že dobro znanih aplikacij (Uber, Lyft, Bolt, Cabify, ...), ki jih uporabljajo taksisti v komercialne namene. Tem aplikacijam je skupno to, da se prevoznik (voznik taksija) in potnik (njihova stranka), s pomočjo aplikacije povežeta v realnem času in prostoru. Aplikacija namreč pove kateri od taksistov je v določenem trenutku najbližje potniku. Čeprav aplikacija taksistom poenostavi delo in zmanjša stroške, te aplikacije ne doprinesejo veliko k zmanjšanju gneče na cestah. Taksisti pač ne pobirajo in vozijo njihovih strank spotoma ampak jih pridejo iskat ter vozijo tja, kamor njihove stranke želijo.
Posebnost nadgradnje zgoraj omenjenih mobilnih aplikacij, ki jih že uporabljajo taksisti v komercialne namene je v tem, da bi država nadzirala mobilno aplikacijo, na način, da ta aplikacija ne bi več omogočala prevoze izključno v komercialne namene. Da pa bi aplikacija sploh lahko učinkovito delovala, bi morala država s promocijo najprej prepričati večino ljudi, da si naložijo aplikacijo na svoje mobilne telefone.
Najlažje vam »novo« mobilno aplikacijo obrazložimo na konkretnem primeru. Predstavljajte si, da ste potnik in želite potovati iz točke A v točko B. Prižgete aplikacijo ter v aplikacijo vnesete podatek kam želite potovati ter kdaj želite potovati. Aplikacija bo v realnem času določila vašo lokacijo in obvestila vsakega voznika osebnega vozila (prevoznika), ki ima prižgano aplikacijo in se pelje mimo vas v smeri vašega cilja. Da se to lahko zgodi mora seveda tudi prevoznik prižgati aplikacijo ter v aplikacijo vnesti cilj njegove poti. Prevozniku nato aplikacija sporoči, kje naj se ustavi, da vas pobere. Do tu je vse skoraj tako kot, da bi poklicali taksi. Za razliko od taksija pa bi država omejila plačilo, ki ga plača potnik prevozniku do največ okoli 1/5 vrednosti, kot bi bil strošek taksija. Z omejevanjem plačil, bi bili vozniki avtomobilov primorani, pobrati potnike spotoma in jih tudi voziti samo tja, kamor potujejo sami. Na tak način bi se v avtomobilih peljalo po več ljudi hkrati, kar bi signifikantno odpravilo gnečo na cestah, vozniki avtomobilov bi bili denarno nagrajeni, potniki pa bi dobili hitre, enostavne, pogoste in cenovno ugodne prevoze, še posebej ranljive skupine potnikov (mlajši, starejši, invalidi...) v ruralnem okolju. Prav tako bi takšna aplikacija tudi pripomogla k večji varnosti, tako za voznika, kot tudi sopotnika-e, saj bi aplikacija tudi omogočala medsebojno ocenjevanje. S tem bi tudi izločili neprimerne oziroma nevarne uporabnike aplikacije iz sistema. Država bi z zmanjšanjem gneče na cestah omogočila bolj konkurenčno okolje ter privarčevala mnogo davkoplačevalskega denarja, saj državi ne bi bilo več potrebno subvencionirati nerentabilnih avtobusnih povezav. Seveda bi s pomočjo omenjene aplikacije tudi varovali okolje saj bi signifikantno zmanjšali izpuste CO2 v prometu. Ker bi država nadzirala maksimalna plačila, tudi ne bi smela obdavčiti prejemkov prevoznikov, saj bi le ti skrbeli za dobrobit družbe in okolja.
Verzija predloga z dne, 13. 5. 2025 | 14:04:54
Mobilna aplikacija za zmanjševanje gneče na cestah
Vam je že kdaj počil film zaradi gneče na cestah? Se vam to dogaja redno, vsak delavnik ob prometnih konicah? V tem predlogu vam predstavljamo idejo za mobilno aplikacijo s katero bi lahko zmanjšali gnečo na cestah, zaslužili, zmanjšali prevozne stroške, prihraniti davkoplačevalski denar, izboljšali mobilnost ranljivih ljudi v ruralnem okolju in varovali okolje. Verjetno si mislite, da se vse to sliši prelepo, da bi bilo res.
Gre pravzaprav za nadgradnjo v svetu že dobro znanih aplikacij (Uber, Lyft, Bolt, Cabify, ...), ki jih uporabljajo taksisti v komercialne namene. Tem aplikacijam je skupno to, da se prevoznik (voznik taksija) in potnik (njihova stranka), s pomočjo aplikacije povežeta v realnem času in prostoru. Aplikacija namreč pove kateri od taksistov je v določenem trenutku najbližje potniku. Čeprav aplikacija taksistom poenostavi delo in zmanjša stroške, te aplikacije ne doprinesejo veliko k zmanjšanju gneče na cestah. Taksisti pač ne pobirajo in vozijo njihovih strank spotoma ampak jih pridejo iskat ter vozijo tja, kamor njihove stranke želijo.
Posebnost nadgradnje zgoraj omenjenih mobilnih aplikacij, ki jih že uporabljajo taksisti v komercialne namene je v tem, da bi država nadzirala mobilno aplikacijo, na način, da ta aplikacija ne bi več omogočala prevoze izključno v komercialne namene. Da pa bi aplikacija sploh lahko učinkovito delovala, bi morala država s promocijo najprej prepričati večino ljudi, da si naložijo aplikacijo na svoje mobilne telefone.
Najlažje vam »novo« mobilno aplikacijo obrazložimo na konkretnem primeru. Predstavljajte si, da ste potnik in želite potovati iz točke A v točko B. Prižgete aplikacijo ter v aplikacijo vnesete podatek kam želite potovati ter kdaj želite potovati. Aplikacija bo v realnem času določila vašo lokacijo in obvestila vsakega voznika osebnega vozila (prevoznika), ki ima prižgano aplikacijo in se pelje mimo vas v smeri vašega cilja. Da se to lahko zgodi mora seveda tudi prevoznik prižgati aplikacijo ter v aplikacijo vnesti cilj njegove poti. Prevozniku nato aplikacija sporoči, kje naj se ustavi, da vas pobere. Do tu je vse skoraj tako kot, da bi poklicali taksi. Za razliko od taksija pa bi država omejila plačilo, ki ga plača potnik prevozniku do največ okoli 1/5 vrednosti, kot bi bil strošek taksija. Z omejevanjem plačil, bi bili vozniki avtomobilov primorani, pobrati potnike spotoma in jih tudi voziti samo tja, kamor potujejo sami. Na tak način bi se v avtomobilih peljalo po več ljudi hkrati, kar bi signifikantno odpravilo gnečo na cestah, vozniki avtomobilov bi bili denarno nagrajeni, potniki pa bi dobili hitre, enostavne, pogoste in cenovno ugodne prevoze, še posebej ranljive skupine potnikov (mlajši, starejši, invalidi...) v ruralnem okolju. Prav tako bi takšna aplikacija tudi pripomogla k večji varnosti, tako za voznika, kot tudi sopotnika-e, saj bi aplikacija tudi omogočala medsebojno ocenjevanje. S tem bi tudi izločili neprimerne oziroma nevarne uporabnike aplikacije iz sistema. Država bi z zmanjšanjem gneče na cestah omogočila bolj konkurenčno okolje ter privarčevala mnogo davkoplačevalskega denarja, saj državi ne bi bilo več potrebno subvencionirati nerentabilnih avtobusnih povezav. Seveda bi s pomočjo omenjene aplikacije tudi varovali okolje saj bi signifikantno zmanjšali izpuste CO2 v prometu. Ker bi država nadzirala maksimalna plačila, tudi ne bi smela obdavčiti prejemkov prevoznikov, saj bi le ti skrbeli za dobrobit družbe in okolja.
Verzija predloga z dne, 13. 5. 2025 | 14:07:43
Mobilna aplikacija za zmanjševanje gneče na cestah
Vam je že kdaj počil film zaradi gneče na cestah? Se vam to dogaja redno, vsak delavnik ob prometnih konicah? V tem predlogu vam predstavljamo idejo za mobilno aplikacijo s katero bi lahko zmanjšali gnečo na cestah, zaslužili, zmanjšali prevozne stroške, prihraniti davkoplačevalski denar, izboljšali mobilnost ranljivih ljudi v ruralnem okolju in varovali okolje. Verjetno si mislite, da se vse to sliši prelepo, da bi bilo res.
Gre pravzaprav za nadgradnjo v svetu že dobro znanih aplikacij (Uber, Lyft, Bolt, Cabify, ...), ki jih uporabljajo taksisti v komercialne namene. Tem aplikacijam je skupno to, da se prevoznik (voznik taksija) in potnik (njihova stranka), s pomočjo aplikacije povežeta v realnem času in prostoru. Aplikacija namreč pove kateri od taksistov je v določenem trenutku najbližje potniku. Čeprav aplikacija taksistom poenostavi delo in zmanjša stroške, te aplikacije ne doprinesejo veliko k zmanjšanju gneče na cestah. Taksisti pač ne pobirajo in vozijo njihovih strank spotoma ampak jih pridejo iskat ter vozijo tja, kamor njihove stranke želijo.
Posebnost nadgradnje zgoraj omenjenih mobilnih aplikacij, ki jih že uporabljajo taksisti v komercialne namene je v tem, da bi država nadzirala mobilno aplikacijo, na način, da ta aplikacija ne bi več omogočala prevoze izključno v komercialne namene. Da pa bi aplikacija sploh lahko učinkovito delovala, bi morala država s promocijo najprej prepričati večino ljudi, da si naložijo aplikacijo na svoje mobilne telefone.
Najlažje vam »novo« mobilno aplikacijo obrazložimo na konkretnem primeru. Predstavljajte si, da ste potnik in želite potovati iz točke A v točko B. Prižgete aplikacijo ter v aplikacijo vnesete podatek kam želite potovati ter kdaj želite potovati. Aplikacija bo v realnem času določila vašo lokacijo in obvestila vsakega voznika osebnega vozila (prevoznika), ki ima prižgano aplikacijo in se pelje mimo vas v smeri vašega cilja. Da se to lahko zgodi mora seveda tudi prevoznik prižgati aplikacijo ter v aplikacijo vnesti cilj njegove poti. Prevozniku nato aplikacija sporoči, kje naj se ustavi, da vas pobere. Do tu je vse skoraj tako kot, da bi poklicali taksi. Za razliko od taksija pa bi država omejila plačilo, ki ga plača potnik prevozniku do največ okoli 1/5 vrednosti, kot bi bil strošek taksija. Z omejevanjem plačil, bi bili vozniki avtomobilov primorani, pobrati potnike spotoma in jih tudi voziti samo tja, kamor potujejo sami. Na tak način bi se v avtomobilih peljalo po več ljudi hkrati, kar bi signifikantno odpravilo gnečo na cestah, vozniki avtomobilov bi bili denarno nagrajeni, potniki pa bi dobili hitre, enostavne, pogoste in cenovno ugodne prevoze, še posebej ranljive skupine potnikov (mlajši, starejši, invalidi...) v ruralnem okolju. Prav tako bi takšna aplikacija tudi pripomogla k večji varnosti, tako za voznika, kot tudi sopotnika-e, saj bi aplikacija tudi omogočala medsebojno ocenjevanje. S tem bi tudi izločili neprimerne oziroma nevarne uporabnike aplikacije iz sistema. Država bi z zmanjšanjem gneče na cestah omogočila bolj konkurenčno okolje ter privarčevala mnogo davkoplačevalskega denarja, saj državi ne bi bilo več potrebno subvencionirati nerentabilnih avtobusnih povezav. Seveda bi s pomočjo omenjene aplikacije tudi varovali okolje saj bi signifikantno zmanjšali izpuste CO2 v prometu. Ker bi država nadzirala maksimalna plačila, tudi ne bi smela obdavčiti prejemkov prevoznikov, saj bi le ti skrbeli za dobrobit družbe in okolja.