Strateški zakon Republike Slovenije
Predlagam sprejem zakona, ki bo določil, katera podjetja morajo ostati v slovenski lasti in kako bomo dosegli prehransko, energetsko, zdravstveno in vodno samooskrbo. Če ključnih podjetij nimamo več, naj jih država odkupi ali ustanovi nova.
………………………..
Država brez strateške usmeritve hitro postane plen interesov drugih. Slovenija je v zadnjih desetletjih razprodala ali izgubila nadzor nad ključnimi podjetji – od energetike, telekomunikacij do prehranske in zdravstvene oskrbe. Ko pride do krize – vojne, pandemije, energetske blokade ali naravne nesreče – se pokaže, kaj pomeni biti odvisen od tujcev za osnovne stvari: hrano, vodo, energijo in zdravila.
Če kot država nimamo v rokah podjetij, ki upravljajo naše električne vode, našo pitno vodo, našo hrano, potem nimamo suverenosti, ampak zgolj iluzijo nadzora.
Ta zakon je nujen zato, ker moramo Slovenijo znova postaviti na noge – kot državo, ki ve, kaj mora zaščititi, kaj mora imeti doma in kaj je dolgoročno pomembnejše od takojšnjega dobička.
Gre za zakon, ki ni političen, ampak zdrav razum v imenu prihodnjih generacij.
Slovenija danes nima celovite strategije, ki bi jasno določala, katera podjetja in viri morajo ostati v domači lasti, in kako bomo dolgoročno zagotovili prehransko, energetsko in zdravstveno neodvisnost.
Veliko držav po svetu že aktivno ščiti svojo suverenost. Slovenija pa je večino svojih strateških podjetij prodala tujcem – brez dolgoročne vizije in zaščitnega mehanizma. Zato predlagam, da Slovenija sprejme strateški zakon, ki bo vseboval:
________________________________________
1. Zaščita ključnih podjetij in panog
Država mora sestaviti uradni seznam podjetij in panog, ki jih ni dovoljeno prodati tujcem. Sem spadajo:
• Energetska podjetja (elektrika, plin, prenosna in distribucijska omrežja)
• Upravljanje pitne vode in vodni viri
• Telekomunikacijska infrastruktura in podatkovna hrbtenica
• Ključna prehranska podjetja (npr. predelava, mlinarji, zadrugarski sistemi)
• Zdravstvene ustanove in proizvodnja zdravil
• Transport in logistika (npr. železnice, luke)
Če teh podjetij nimamo več (ker so bila prodana), naj jih država:
• odkupi nazaj, če je to ekonomsko smiselno, ali
• ustanovi nova državna ali javno-zasebna podjetja.
________________________________________
2. Zakonski cilji strateške samooskrbe
• Hrana: najmanj 80 % osnovnih živil iz domače pridelave
• Energija: ohraniti vsaj 80 % domače proizvodnje elektrike
• Zdravstvo: 60 % zdravil in medicinske opreme iz domače ali EU proizvodnje
• Voda: 100 % javno lastništvo nad pitnimi viri- zagotovljena tudi za v prihodnost
________________________________________
3. Konkretni ukrepi
• Zakon o zaščiti strateških podjetij
• Predkupna pravica države ob prodaji takih podjetij
• Ustanovitev nadzornega organa za presojo vseh večjih lastniških sprememb
• Davčne olajšave za domače proizvajalce v ključnih panogah
• Nacionalna strateška skladišča (npr. žito, zdravila, gorivo)
________________________________________
4. Državni zgledi
• ZDA – odbor CFIUS blokira tuje nakupe v sektorjih, pomembnih za nacionalno varnost
• Francija – tuji vlagatelji potrebujejo državno dovoljenje za nakupe nad 10 %
• Nemčija – tujci ne smejo prevzeti podjetij v kritični infrastrukturi
• Italija – "zlata pooblastila" vladi omogočajo blokado prevzemov
• Kitajska – ohranja državno lastništvo vseh strateških sektorjev
• Iran – spodbuja 100 % prehransko samozadostnost
• El Hierro (Španija) – energetsko samozadosten otok s podporo države
________________________________________
Zaključek
Ta zakon ni usmerjen proti tujcem – gre za zaščito naše suverenosti, hrane, energije in zdravja. Država, ki ne ve, kaj mora obdržati v svojih rokah, tvega prihodnost svojih ljudi. Slovenija potrebuje jasen strateški kompas. Predlagam, da ga začnemo risati zdaj.