Javni rezultati nacionalnega preverjanja znanja v OŠ

Odziv Ministrstva za vzgojo in izobraževanje

1. Analiza dosedanje pravne ureditve

Zakon o osnovni šoli v 64. členu določa, da se v 3., 6. in 9. razredu znanje učencev preverja z nacionalnim preverjanjem znanja, s katerim se preverjajo cilji in standardi znanja, določeni z učnim načrtom. Osnovni namen nacionalnega preverjanja znanja je, da predstavlja enega od elementov ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v izobraževanju. Z nacionalnim preverjanjem znanja tako spremljamo kakovost izobraževanja na sistemski ravni, učencem, staršem in učiteljem zagotavljamo dodatne informacije o znanju učencev ter podpiramo samoevalvacijo in strokovni razvoj šol. Uporaba dosežkov nacionalnega preverjanja znanja je za vsako šolo zavezujoča v tem, da mora opraviti temeljito analizo dosežkov vseh svojih učencev. Analiza dosežkov je podlaga za načrt, kako v naslednjem šolskem letu učence podpreti pri doseganju višjih dosežkov. Nacionalno preverjanje znanja predstavlja eno od izhodišč za evalvacijo dela pri pouku in izboljševanje kakovosti osnovnošolskega izobraževanja. Tudi v skladu z Izhodišči nacionalnega preverjanja znanja v osnovni šoli (2022) je temeljni namen nacionalnega preverjanja znanja, da učenci, starši, učitelji, ravnatelji, drugi strokovni delavci šole in predstavniki edukacijske politike na ravni celotnega sistema vzgoje in izobraževanja preverimo uspešnost doseganja ciljev in standardov znanja, določenih z učnimi načrti. Na tej podlagi se nato ustrezno načrtuje nadaljnje vzgojno-izobraževalno delo. Dosežek posameznega učenca na nacionalnem preverjanju znanja tudi staršem omogoča predvsem dodatno informacijo, na podlagi katere lahko bolje spremljajo otrokovo šolsko delo. Učenčev dosežek in državno povprečje sta pri učencih 3. in 6. razreda razvidna iz obvestila o dosežkih učenca in državnih povprečjih pri nacionalnem preverjanju znanja, pri učencih 9. razreda pa iz zaključnega spričevala.

Zakon o osnovni šoli v 65. členu določa, da so podatki in analize o dosežkih nacionalnega preverjanja znanja namenjeni učencem, staršem, učiteljem, šolam in sistemu na nacionalni ravni, uporabljajo pa se za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti, pravičnosti v vzgoji in izobraževanju in za sprejemanje odločitev o razvoju vzgojno-izobraževalnega sistema. V 97. členu Zakona o osnovni šoli je določeno, da podatkov in analiz podatkov iz evidence učencev, ki opravljajo nacionalno preverjanje znanja in vključuje njihove dosežke (evidenca RIC-NPZ), nihče ne sme uporabljati in objavljati za namen razvrščanja šol. V zakonu je torej izrecno prepovedana uporaba podatkov in analiz dosežkov tako, da bi se jih javno objavilo z razkrito identiteto šol z namenom razvrščanja šol glede na njihove dosežke pri nacionalnem preverjanju znanja.

2. Povprečni šolski dosežki nacionalnega preverjanja znanja NISO celosten odraz kakovosti javnega izobraževalnega zavoda

Razvrščanje šol na podlagi njihovih povprečnih dosežkov na nacionalnem preverjanju znanja za ugotavljanje kakovosti javnih izobraževalnih zavodov je metodološko in vsebinsko neustrezno iz več razlogov. Povprečni dosežki nacionalnega preverjanja znanja na šoli so neprimerni in nepopolni kazalnik kakovosti šole, saj ne odražajo kompleksnosti procesov učenja in poučevanja na šoli. Povprečni dosežki nacionalnega preverjanja znanja na posamezni šoli odražajo ravni znanja učencev, ki so se udeležili nacionalnega preverjanja znanja, glede na preverjane učne cilje in standarde. Te ravni znanja izhajajo iz delovanja še mnogih drugih dejavnikov, na katere šola nima vpliva ali nanje lahko vpliva le delno, kot na primer socioekonomsko ozadje učencev, drugačen materni jezik od jezika poučevanja in podobni dejavniki iz življenja učencev, obenem pa tudi dejavniki, kot sta zavzetost in motiviranost učencev. 

3. Izkušnje drugih držav kažejo na negativne posledice javnega objavljanja povprečnih dosežkov na šolah

Na podlagi izkušenj v drugih državah, npr. Veliki Britaniji in Avstraliji, je znano, da ima lahko poimensko javno objavljanje povprečnih dosežkov šol na preverjanjih znanja zelo negativne posledice na kakovost vzgoje in izobraževanja. V primeru, da se dosežke šol poimensko javno objavlja, šole procese učenja in poučevanja osredotočajo predvsem na vsebine in dejavnosti, ki se upoštevajo v merilih, po katerih so ocenjevane. To povzroči primanjkljaje pri doseganju nemerjenih, vendar kljub temu pomembnih, ciljev izobraževanja. Vseh ciljev in standardov izobraževanja namreč ni mogoče neposredno izmeriti. V primerih poimenskega javnega objavljanja povprečnih dosežkov šol je tako zagotavljanje doseganja ciljev in standardov iz učnih načrtov osredotočeno na tiste, ki se upoštevajo v merilih ocenjevanja. Poudarek delovanja šol se preusmeri na učence, ki so tik pod pragom uspešnosti, medtem ko učenci z večjimi težavami ali nadarjeni niso deležni ustrezne pozornosti in podpore. Vzpostavi se kultura stigmatizacije šol, saj so merjeni rezultati v javnosti pogosto pomanjkljivo ali napačno interpretirani, predvsem pri iskanju vzrokov za morebitne nižje rezultate posameznih šol. To pa je, namesto spodbujevalen, pogosto zaviralen dejavnik pri ozaveščanju in odpravljanju težav, pri motiviranosti učencev in učiteljev. Med šolami se vzpostavi kultura tekmovalnosti namesto sodelovanja, saj razvrščanje spodbuja primerjanje s ciljem prehitevanja in posledično prikrivanja morebitnih težav in šibkosti, namesto njihovega ozaveščanja in odpravljanja. Za ozaveščanje in odpravljanje težav in šibkosti je potrebna kultura sodelovanja in samoevalvacije.

4. Pravna nedopustnost razvrščanja šol NI v neskladju z Ustavo RS

Ustavno sodišče je v odločbi U-I-45/16 jasno zapisalo, da prepoved razvrščanja šol glede na njihove dosežke pri nacionalnem preverjanju znanja ni v neskladju z Ustavo RS. Namen zakonodajalca je preprečiti poenostavljeno in pogosto zavajajočo uporabo statističnih podatkov za ustvarjanje lestvic, ki bi lahko imele negativne učinke na izobraževalni sistem kot celoto.

Tudi Vrhovno sodišče je potrdilo, da je Državni izpitni center zavezan k spoštovanju teh določil in da ne sme ustvarjati dokumentov, ki bi omogočali takšno razvrščanje. Uporaba podatkov za razvrščanje je torej pravno nedopustna, četudi bi dokumente tehnično lahko pripravili.

5. Ukrepanje na šolah s podpovprečnimi dosežki na nacionalnem preverjanju znanja

V predlogu je dodano vprašanje, ali ministrstvo ukrepa na šolah s podpovprečnimi rezultati na nacionalnem preverjanju znanja.

Zakon o osnovni šoli v 97.a členu določa, da Državni izpitni center na zahtevo ministra ministrstvu posreduje anonimizirane analize podatkov iz evidence RIC-NPZ z razkrito identiteto osnovnih šol. Analize podatkov iz prejšnjega stavka lahko Državni izpitni center uporablja za razvoj sistema vzgoje in izobraževanja ter za namene ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v vzgoji in izobraževanju. Ministrstvo anonimizirane analize podatkov, ki jih pridobi od Državnega izpitnega centra, uporablja za razvoj sistema vzgoje in izobraževanja, za namen ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v vzgoji in izobraževanju ter načrtovanje ukrepov na področju vzgoje in izobraževanja.

Podatki in analize podatkov z razkrito identiteto šol so pomembni za ministrstvo za namen ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti s podlagami v Nacionalnem okviru ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v vzgoji in izobraževanju (2017) ter načrtovanje ukrepov, ki lahko naslovijo specifike posameznih skupin šol tudi glede na dosežke nacionalnega preverjanja znanja in druge anonimizirane analize podatkov, ki jih ministrstvo pridobi od Državnega izpitnega centra skladno s 97.a členom Zakona o osnovni šoli. Glede na specifike posameznih skupin šol je mogoče zasnovati njihovo učinkovito mreženje za izboljševanje kakovosti, izpostavitve primerov dobrih praks, itd. Skladno s prepovedjo namena razvrščanja šol so podatki in analize z razkrito identiteto šol lahko pripravljeni na zahtevo in posredovani le ministrstvu.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje se zahvaljuje za podani predlog. Skladno z navedenim v odgovoru nacionalno preverjanje znanja predstavlja enega od elementov ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti v izobraževanja.