Slovenske želenice

Odziv Ministrstva za infrastrukturo

V pripravi je državni prostorski načrt (v nadaljevanju: DPN) za nadgradnjo železniške proge na odseku Borovnica-Logatec. V skladu z Zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 23/24, 109/24 in 25/25 – odl. US) je bila za načrtovanje nadgradnje izdelana pobuda za pripravo DPN (Urbis, d. o. o., št. naloge 026-POB/2022, junij 2022, dop. november 2022). V okviru DPN se načrtujejo prostorske ureditve, ki obsegajo nadgradnjo železniške proge, sanacijo obstoječe proge z nadgradnjo zgornjega in spodnjega ustroja obstoječega tira ter deviiranje trase na daljšem poteku proge, preureditev postaj, postajališč in prehodov preko proge, prilagoditev in novo vozno omrežje na deviacijah proge ter nadgradnjo signalno varnostnih in telekomunikacijskih naprav. Načrtovana je nadgradnja obstoječe proge za hitrosti do 160 km/h. 

V času javne objave pobude so bili med drugim podani predlogi, da naj bo postaja Verd urejena tudi za potniški promet, da naj se proga Logatec – Borovnica – Brezovica spremeni v lokalno progo in zgradi nova proga med Logatcem in Ljubljano (ob AC ali po pobočju do Horjula in Dobrove) in drugi predlogi. Pri izdelavi strokovnih podlag za pobudo za DPN je bilo glede na obstoječe stanje ter poselitev v bližini proge ocenjeno, da potniško postajališče na Verdu ni potrebno, če pa občina razpolaga s študijo ekonomske upravičenosti, bo predlog preučen v fazi izdelave strokovnih podlag za ŠV/PIZ in DPN.

Dne 14. 3. 2024 je Vlada RS sprejela sklep o pripravi državnega prostorskega načrta (DPN) (št. 35000-2/2024/6), v katerem je določeno, da se študija variant (ŠV) izdela kot utemeljitev rešitve, kot je bila predlagana v pobudi. Sledi izdelava strokovnih podlag, študije variant/predinvesticijske zasnove in DPN.

Leta 2023 je bila zaključena tudi študija konkurenčnih železniških povezav, ki je obravnavala potenciale izgradenj novih, tako imenovanih hitrih prog za hitrosti od 160 do 200 km/h. Obravnavan je bil tudi nov koridor Ljubljana-Vrhnika-Logatec. Potencial tega novega koridorja se je izkazal v regionalnem povezovanju naselij med Logatcem in Brezovico, katera prebivalci z delom v Ljubljani obremenjujejo (avto)cestno omrežje. Opozorjeno je bilo, da ima tak koridor tudi precejšnjo zadrego, saj posega v večplasten prostor Ljubljanskega barja (trasa poteka južno od AC). Zastavlja se vprašanje sprejemljivosti takšnega poteka, saj je zelo kompleksno in terja celovito presojo možnih rešitev in njihovih gospodarskih, socialnih in okoljsko-prostorskih učinkov. To vprašanje je presegalo to študijo in bi se ga moralo obravnavati v nadaljnjih fazah načrtovanja. Opozorjeno je bilo, da se lahko potek preko Ljubljanskega barja izkaže kot okoljsko neizvedljiv.

Potek hitre proge oziroma posameznih odsekov se glede na gradbeno-tehnične parametre posameznih trasnih elementov v največji možni meri umešča v prostor obstoječih koridorjev prog, je pa med novo in obstoječo progo mogočih več stikov in prevezav. Obstoječa proga se na posameznih odsekih, kjer je to potrebno, prilagaja novemu poteku trase. Na ta način sta na odseku Ljubljana–Divača (v koridorju AC do Vrhnike in nato v koridorju obstoječe proge) predvidena dva nova tira, ki ustrezata gradbeno-tehničnim karakteristikam posameznih trasnih elementov za projektne hitrosti 160–200 km/h (z nekaj izjemami, kjer so projektne hitrosti nižje) in dva tira obstoječe proge.