12. 5. 2025
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Zakon o orožju (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 85/09, 125/21 in 105/22 – ZZNŠPP) v osmem in devetem odstavku 8. člena določa, da sme posameznik nositi in prenašati orožje, če ima pri sebi veljaven orožni list. Posameznik sme orožje prenašati tudi, če ima pri sebi ustrezno drugo veljavno orožno listino oziroma potrdilo o prijavi orožja in uraden identifikacijski dokument, ki ga je izdal državni organ in je opremljen s fotografijo. Kdor nosi ali prenaša orožje, mora na zahtevo policista pokazati orožno listino ali potrdilo o prijavi orožja, ki upravičuje nošenje, prenašanje oziroma posest orožja, ter uraden identifikacijski dokument. Orožni list za šport in lov se izda z veljavnostjo dvajsetih let, za varnostno orožje pa z veljavnostjo desetih let. Podrobneje je veljavnost ostalih orožnih listin opredeljena v 11. členu Zakona o orožju.
Glede na navedeno morajo vsi imetniki orožnih listin, ne samo imetniki orožnih listov, pri prenašanju ali nošenju orožja s seboj imeti ustrezno orožno listino (npr. orožni list, dovoljenje za posest orožja, dovoljenje za zbiranje orožja). Navedena določba se namreč ne nanaša le na izkazovanje do upravičenega prenašanja, nošenja orožja pred pristojnimi državnimi organi (npr. policisti, lovskimi inšpektorji, cariniki), temveč je pomembna tudi zaradi izkazovanja upravičenega prenašanja, nošenja, uporabe orožja npr. na civilnem ali društvenem strelišču (izvajanje 56. člena Zakona o orožju), pri trgovcu z orožjem ali puškarju v primeru npr. oddaje orožja v hrambo, popravilo (izvajanje 40. člena Zakona o orožju). Vse navedene osebe morajo v teh primerih preveriti istovetnost lastnika orožja ter, ali posameznik poseduje veljavno orožno listino za točno določeno orožje (ki ga ima npr. takrat s seboj).
Posebna kartica, ki bi vsebovala osebne podatke imetnika orožja, njegovo fotografijo ter namen za katerega je orožni list izdan, tako ne rešuje problema izkazovanja upravičenosti do posedovanja določena kosa orožja, ki ga je npr. posameznik prinesel na strelišče, k puškarju v popravilo. V teh primerih npr. puškar, strelišče ne more preveriti v registrih orožja, ali posameznik poseduje veljavno orožno listino za določeno orožje kot to lahko stori policist. Zlasti pri streliščih in loviščih probleme predstavlja tudi ustrezna pokritost območij z mobilnim/internetnim omrežjem.
Ne glede na navedeno, se zavedamo izpostavljenega problema, vendar je digitalizacijo orožnih listin potrebno urediti celostno. Ob tem dodajamo, da smo glede sprememb obrazcev orožnih listin vezani tudi na pogodbe sklenjene z zunanjimi izvajalci, ki so v skladu z desetim odstavkom 11. člena Zakona o orožju pooblaščeni za izdelavo obrazcev orožnih listin.