5. 5. 2025
Odziv Ministrstva za pravosodje
Kot ugotavlja že predlagatelj, Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij[1] (v nadaljevanju ZIKS-1) v zvezi s samim begom obsojenca brez dodatnih, vsaj potencialno nevarnih okoliščin, določa, da se mu odvzamejo podeljene ugodnosti. Dodajamo še, da se mu ob upoštevanju osebnosti obsojenca in, med drugim, tudi nevarnosti pobega ter drugih okoliščin, ki bi kazale na možnost zlorabe, določena ugodnost lahko tudi sploh ne podeli (77. člen ZIKS-1).
Nadalje pojasnjujemo, da so že pripravljalna dejanja – torej »izdelovanje, vnašanje ali posedovanje predmetov, primernih za napad, pobeg ali za storitev kaznivega dejanja ali poskusa pobega« ter »pobeg sam ali poskus pobega s prestajanja kazni zapora« v skladu s 87. členom ZIKS-1 določeni tudi kot disciplinski prestopki, za katere se obsojenca disciplinsko kaznuje.
Disciplinske kazni, ki se smejo izreči obsojencu za disciplinske prestopke na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja konkretnega prestopka, so: pisni opomin, razporeditev na drugo delo do treh mesecev (le, če je kršitev storjena v zvezi z delom), omejitev sprejemanja pošiljk do šestih mesecev (če se v pošiljki najdejo alkoholne pijače, prepovedana droga ali predmeti, ki so primerni za pobeg ali napad, ali mobilni telefon oziroma druga komunikacijska sredstva), oddaja v samico do 21 dni s pravico do dela ter oddaja v samico do 14 dni brez pravice do dela.
V zvezi z navedenim in v zvezi z v nadaljevanju pojasnjenim je pomembna tudi ureditev Kazenskega zakonika[2] (v nadaljevanju KZ-1) glede teka in prekinitve zastaranja izvršitve kazni zapora, ki jo prestaja pobegli obsojenec. KZ-1 namreč v 94. členu določa, da v primeru, če obsojenec pobegne s prestajanja kazni, izvršitev preostanka kazni ne zastara. Torej mora pobegli obsojenec, ko je najden ali se sam vrne na prestajanje kazni zapora, tako kazen zapora prestati do konca ne glede na to, da bi mogoče v skladu s splošnimi pravili njena izvršitev že zastarala.
V skladu z načeloma sorazmernosti in »ultima ratio« pa je v 291. členu KZ-1 določeno tudi kaznivo dejanje bega osebe, ki ji je vzeta prostost, ki ga stori tisti, ki s silo ali grožnjo, da bo neposredno napadel življenje ali telo, pobegne iz zapora ali pripora. Glede na predpisano kazen do treh let zapora, je v skladu s Splošnim delom KZ-1 kazniv tudi poskus tega kaznivega dejanja.
V 292. členu KZ-1 je kot kaznivo dejanje določen tudi upor oseb, ki jim je vzeta prostost, ki ga med drugim lahko storijo z namenom »osvoboditve« – torej kot eno od pripravljalnih dejanj za pobeg, v 293. členu KZ-1 pa še kaznivo dejanje omogočanja bega osebi, ki ji je vzeta prostost.
Glede na navedeno ocenjujemo obravnavani predlog kot neustrezen.
[1] Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1, 40/09, 9/11 z dne 11. 2. 2011), 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15, 11/18 z dne 23. 2. 2018), 200/20 – ZOOMTVI, 141/22 in 83/24.