Vladi predlagam, da ustrezno uredi nepravdni postopek za ureditev skrbništva z demenco, saj so le-ti postopki predolgi in večina ljudi umre pred zaključkom postopka ali pa na kmalu po končanju postopka.
Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Skrbništvo za odrasle osebe, ki potrebujejo posebno varstvo, je urejeno v Družinskem zakoniku[1] (v nadaljevanju: DZ). Namen skrbništva za odrasle osebe je varstvo njihove osebnosti, ki se uresničuje predvsem z urejanjem zadev, ki jih te osebe ne morejo narediti same, ter s prizadevanjem za zdravljenje in usposabljanje za samostojno življenje.[2] Odraslo osebo se postavi pod skrbništvo v primerih, ko oseba sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi.
Tako center za socialno delo kot tudi sodišče sta v postopkih v skrbniških zadevah po določbah DZ dolžna takoj ukrepati, in sicer mora center za socialno delo, ko izve, da je treba nekoga postaviti pod skrbništvo ali mu imenovati skrbnika za posebni primer, takoj ukreniti vse potrebno za varstvo njegove osebnosti, njegovih pravic in koristi. V postopkih, v katerih je sodišče pristojno odločati o postavitvi pod skrbništvo in imenovanju skrbnika, je sodišče zavezano, da takoj ukrene vse potrebno za varstvo njegove osebnosti, njegovih pravic in koristi.[3]
Pravila postopka, po katerih sodišče obravnava osebna stanja, družinska in premoženjska razmerja ter druge zadeve, so določena z Zakonom o nepravdnem postopku[4],[5] (v nadaljevanju: ZNP-1). Nepravdni postopek se začne na predlog ali po uradni dolžnosti, pri čemer sodišče nepravdni postopek začne po uradni dolžnosti, če tako določa zakon.[6] Potrebno je omeniti, da začne nepravdni postopek teči, ko predlog prispe k sodišču ali ko sodišče v postopku, ki se začne po uradni dolžnosti, opravi prvo procesno dejanje.[7]
Poudariti želimo, da ZNP-1 med temeljnimi določbami ureja tudi hitrost postopka in varstvo pravic udeležencev. Sodišče, udeleženci in druge osebe, ki sodelujejo v postopku, si morajo ves čas postopka prizadevati, da se pravice in pravni interesi udeležencev čim prej ugotovijo in zavarujejo.[8] Sodišče mora po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok in oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese.[9]
ZNP-1 skladno z zgoraj navedenim že določa načelo hitrosti postopka in načelo varstva otrok in oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese. Z udejanjenjem načela hitrosti postopanja je povezano določanje prednostnih in nujnih postopkov. Kot prednostne zadeve skladno z Zakonom o sodiščih[10] sodnik obravnava tiste, ki so kot take določene z zakonom, pri določitvi vrstnega reda obravnavanja zadev, ki sicer z zakonom niso določene kot prednostne, pa lahko sodnik poleg časa pripada zadeve na sodišče upošteva tudi vrsto, naravo in pomen posamezne zadeve. Prednostne zadeve v družinskih zadevah so izrecno določene v DZ[11], po katerem se sodne zadeve iz tega zakonika, ki se vodijo v zvezi z razmerji med starši in otroki, posvojitvijo, podelitvijo starševske skrbi sorodnikom, rejništvom in skrbništvom, rešujejo prednostno.
Po določbi ZNP-1, ki ureja načelo hitrosti postopka in varstvo pravic udeležencev, so si ne le sodišče, temveč tudi udeleženci v postopku in druge osebe, ki sodelujejo v postopku (npr. pooblaščenci, priče, zastopniki, izvedenci), dolžni ves čas postopka prizadevati, da se pravice in pravni interesi udeležencev čim prej ugotovijo in zavarujejo.
Odgovornost za hitro in ekonomično izvedbo postopka je tako v nepravdnem postopku porazdeljena in poleg sodišča k skrbnemu ravnanju zavezuje tudi udeležence in druge osebe, udeležene v postopku. V teoriji in praksi se vse bolj uveljavlja zavedanje, da ni le sodišče tisto, ki je odgovorno za hiter potek postopka, temveč tudi udeleženci in druge osebe, ki sodelujejo v postopku (npr. izvedenci). Odgovornost udeležencev se nanaša predvsem na pravočasno dostavo procesnega gradiva, da ne prihaja do zastojev in nepotrebnih zavlačevanj postopka, odgovornost prič je, da se odzovejo vabilu na pričanje, odgovornost izvedencev pa se nanaša na pravočasno izdelavo izvida in mnenja. Vsak udeleženec in druge osebe, ki sodelujejo v postopku, morajo ravnati z ustrezno skrbnostjo. Izvedenci in odvetniki pa so dolžni ravnati s povečano skrbnostjo, to je s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.[12] Navedena skrbnost je posebej pomembna v postopkih, v katerih je sodišče zavezano, da po uradni dolžnosti ukrene vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok in oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugih okoliščin niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese.
Glede na zgoraj navedeno menimo, da tako DZ kot tudi ZNP-1 že vsebujeta določbe, na podlagi katerih so tako sodišča kot centri za socialno delo zavezani v skrbniških zadevah hitro postopati. Tudi ostali sodelujoči so po zakonskih določbah in vzpostavljeni praksi zavezani k čim hitrejšemu postopanju skladno z vlogo, ki jo imajo v postopku postavitve pod skrbništvo. Vsled navedenega menimo, da obravnavani predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
[1] Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C, 200/20 – ZOOMTVI, 94/22 – odl. US, 94/22 – odl. US, 5/23 in 34/24 – odl. US.
[2] Drugi odstavek 239. člena DZ.
[3] Prvi in drugi odstavek 272. člena DZ.
[4] Uradni list RS, št. 16/19.
[5] Prvi odstavek 1. člena ZNP-1.
[6] 2. člen ZNP-1.
[7] 3. člen ZNP-1.
[8] Prvi odstavek 6. člena ZNP-1.
[9] Drugi odstavek 6. člena ZNP-1.
[10] Prvi odstavek 13.a člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13, 17/15, 23/17 – ZSSve, 22/18 – ZSICT, 16/19 – ZNP-1, 104/20, 203/20 – ZIUPOPDVE, 18/23 – ZDU-1O in 42/24 – odl. US).
[11] Drugi odstavek 14. člena DZ.
[12] Zakon o pravdnem postopku z novelo ZPP-E, uvodna pojasnila Andrej Ekart in drugi, GV Založba, Ljubljana, 2017, str. 21, 22.