višina pokojnine za polno delovno dobo so nižje kot pokojnine za 15 let delovne dobe

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US, 133/23 in 109/24 – ZMEPIZ-1B; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) se pokojninska osnova, od katere se odmeri starostna, predčasna, invalidska in tudi vdovska pokojnina, praviloma določi na podlagi prejetih plač oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so bili plačani prispevki. V skladu s 30. členom ZPIZ-2 se za izračun pokojninske osnove upoštevajo osnove, zmanjšane za davke in prispevke, ki se plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji, iz katerih koli zaporednih 24 let zavarovanja od 1. januarja 1970 naprej, ki so za zavarovanca najugodnejša. Osnove za plačilo prispevkov za različne zavarovalne podlage so opredeljene v 144. do 151. člena ZPIZ-2, stopnja prispevka, ki se plačuje za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa je določena v Zakonu o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96 – ZDavP, 34/96, 87/97 – ZDavP-A, 3/98, 7/98 – odl. US, 106/99 – ZPIZ-1, 81/00, 97/01 – ZSDP, 97/01, 62/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2, 91/13 – ZZVZZ-M, 99/13 – ZSVarPre-C in 26/14 – ZSDP-1) in po določbi 8. člena znaša stopnja prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v skupnem deležu (za zavarovanca in delodajalca) 24,35 %. Ker je obveznost plačila prispevka določena v odstotku, to pomeni, da mora oseba z višjo osnovo (višjo plačo oziroma zavarovalno osnovo) plačati tudi višje prispevke. Dolžina dopolnjene pokojninske dobe pogojuje višino odstotka, ki se uporabi za odmero starostne pokojnine, in sicer se pokojnina v skladu 37. členom ZPIZ-2 za 15 let zavarovalne dobe odmeri od pokojninske osnove v višini 29,5 %, za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe pa se prišteje 1,36 %, brez zgornje omejitve, tako da se pokojnina za dopolnjenih 40 letih pokojninske odmeri v višini 63,5 % od pokojninske osnove. Na višino pokojnine torej vplivata tako dosežena pokojninska doba kot pokojninska osnova.

Poleg navedenega pa na višino pokojnine vpliva tudi:

• odmera pokojnine od najnižje (76,5 % povprečne plače) oziroma najvišje pokojninske osnove (v višini 4-kratnika najnižje pokojninske osnove); od nižje/višje pokojninske osnove se pokojnina ne more izračunati, čeprav je zavarovanec v sistem vplačeval manj/več; 
• določeni solidarnosti elementi, ki omogočajo prejemanje višje pokojnine, kot bi bila v primeru strogega zavarovalnega načela (najnižja pokojnina, zagotovljena pokojnina, zagotovljena vdovska pokojnina, prišteta doba, najnižja invalidska pokojnina); 
• obseg zavarovanja (zavarovanje za ožji ali širši obseg pravic);
• dejstva ali je zavarovanec izpolnil pogoje za predčasno pokojnino (40 let pokojninske dobe) in ne za starostno pokojnino (40 let pokojninske dobe brez dokupa oz. 15 let zavarovalne dobe), saj se pri predčasni pokojnini, le-ta sicer odmeri glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od pokojninske osnove tako kot starostna pokojnina, nato pa se za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let starosti zmanjša za 0,3 %, pri čemer je takšno znižanje trajno; 
• dejstva, ali je zavarovanec zahtevano zavarovalno dobo dopolnil na podlagi zavarovanja samo v RS, ali je del zavarovalne dobe, ki se upošteva za priznanje in odmero pokojnine dopolnil na podlagi zavarovanja v drugih državah, s katerimi ima Slovenija sklenjen sporazum o socialnem zavarovanju oziroma velja Uredba št. 883/2004 in Uredba št. 987/2009 (v tem primeru lahko pride do odmere sorazmernega dela pokojnine).

Iz pojasnil zgoraj torej izhaja, da so osebe, ki so v sistem vplačale več ali pa daljše obdobje, upravičene do višje pokojnine.

Dejansko to v praksi ob primerjavi posameznika, ki je izpolnil pogoj za upokojitev pri starosti 65 let in 15 let zavarovalne dobe (prvi odstavek 27. člena ZPIZ-2) ter posameznika, ki je dopolnil upokojitveni pogoj pri starosti 60 let in 40 let pokojninske dobe brez dokupa (četrti odstavek 27. člena ZPIZ-2) in ob predpostavki, da sta oba imela enako višino osnove, od katere so bili plačani prispevki (npr. enako plačo in s tem pokojninsko osnovo), pomeni, da bo zavarovancu s 15 let zavarovalne dobe pokojnina odmerjena v nižjem znesku (z odmernim odstotkom 29,5) kot zavarovancu, ki je dopolnil 40 let pokojninske dobe brez dokupa (z odmernim odstotkom 63,5). Če glede na navedeno upoštevamo, da bi oba zavarovanca pridobila pravico do pokojnine v letošnjem letu in imela oba enako pokojninsko osnovo v višini 1.500,00 evra, bi bila pokojnina zavarovancu s 15 let zavarovalne dobe odmerjena v višini 442,50 evra, zavarovancu s 40 let pokojninske dobe brez dokupa pa bi bila pokojnina odmerjena v višini 952,50 evra.  

V kolikor pa bi posameznik, ki je dopolnil 15 let zavarovalne dobe, v tem obdobju imel bistveno višjo osnovo, od katere so bili plačani prispevki, kot zavarovanec s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa, pa to pomeni, da bo odmerjena pokojnina kljub nižjemu odmernemu odstotku višja kot pokojnina zavarovanca, ki je dosegel 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Navedeno ponazarjamo še s primerom odmere pokojnine od najnižje in najvišje pokojninske osnove: če bi zavarovanec s 15 leti zavarovalne dobe prejemal tako visoko plačo oz. imel tako pokojninsko osnovo, da bi se njegova pokojnina odmerila v skladu z določbo drugega in tretjega odstavka 36. člena ZPIZ-2 od najvišje pokojninske osnove, medtem ko bi zavarovanec s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa prejemal takšno plačo oz. imel takšno dejansko pokojninsko osnovo, da bi se njegova pokojnina odmerila v skladu s prvim in tretjim odstavkom 36. člena ZPIZ-2 od najnižje pokojninske osnove, bi zavarovancu s 15 leti zavarovalne dobe pripadal višji znesek pokojnine kot zavarovancu s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa. Če glede na navedeno upoštevamo, da bi oba navedena zavarovanca pridobila pravico do pokojnine v letošnjem letu, ko najnižja pokojninska osnova znaša 1.219,95 evra, najvišja pokojninska osnova pa 4.879,80 evra, bi zavarovanec s 15 leti zavarovalne dobe bil upravičen do 1.439,54 evra pokojnine, zavarovanec s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa pa do 774,69 evra pokojnine, vendar bi le-temu v skladu z 39. členom ZPIZ-2 pripadla zagotovljena pokojnina v višini 781,94 evra.