9. 4. 2025
Odziv Ministrstva za pravosodje
Glede predloga za predhodno odobritev pripravniških mest s strani Ministrstva za pravosodje in Inšpektorata za delo z namenom zagotavljanja ustreznih pogojev za usposabljanje oziroma boljših delovnih razmer na sodiščih in državnih tožilstvih pojasnjujemo, da skladno z določbo prvega odstavka 5. člena Zakona o pravniškem državnem izpitu[1] (ZPDI) skupno število pripravniških mest na posameznih višjih sodiščih za pripravnike, ki sklenejo delovno razmerje na sodišču, določi Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za pravosodje, skupno število pripravniških mest za pripravnike, ki opravljajo sodniško pripravništvo v okviru izobraževanja, ki ga zagotavlja delodajalec in za volonterske pripravnike pa določi minister, pristojen za pravosodje, po predhodnem mnenju predsednika posameznega višjega sodišča. Na tej podlagi je število mest sodniških pripravnikov določeno v Sklepu o določitvi skupnega števila pripravniških mest na posameznih sodiščih za sodniške pripravnike[2] in Pravilniku o določitvi skupnega števila pripravniških mest na posameznih sodiščih za sodniške pripravnike, ki jim izobraževanje zagotavlja delodajalec in za volonterske pripravnike[3]. Navedena akta sta bila sprejeta leta 2008 in sta z relativno visokim številom pripravniških mest predstavljala enega od ukrepov za skrajšanje tedanjih dolgih čakalnih dob za nastop sodniškega pripravništva. Od tedaj nista bila spremenjena, ker pa je zanimanje kandidatov za nastop sodniškega pripravništva v zadnjih letih upadlo, menimo, da bi bilo smiselno preučiti, ali je veljavna ureditev ustrezna, in jo po potrebi spremeniti.
V zvezi s predlogom za odpravo vračanja bruto plač po opravljenem pravniškem državnem izpitu (PDI) v primeru vročitve poziva za zaposlitev na mestu strokovnega sodelavca, ki je po mnenju predlagatelja nesorazmerno in diskriminatorno, saj pripravniki opravljajo delo in zato njihova bruto plača ne more biti hkrati strošek izobraževanja, pojasnjujemo, da je pri obravnavanju tega vprašanja treba izhajati iz namena sodniškega pripravništva. Sodniško pripravništvo je namenjeno usposabljanju posameznika za opravljanje pravosodnih funkcij, pravosodnih poklicev in drugih del, za katere se z zakonom zahteva kot pogoj PDI (prvi odstavek 1. člena ZPDI). To pomeni, da gre vsebinsko za usposabljanje in ne za običajno delovno razmerje, kar se posledično lahko upravičeno odraža tudi pri posebnostih njegove ureditve. Sodniškim pripravnikom je opravljanje plačanega pripravništva omogočeno prvenstveno zaradi kadrovskih potreb v pravosodju, kar pomeni, da se pripravnike usposobi za to, da bodo po opravljenem PDI dejansko opravljali delo, za katero jim je bilo omogočeno usposabljanje s sklenjenim delovnim razmerjem. Upoštevaje navedeno določbe 11.a člen ZPDI omogočajo enakomerno porazdelitev obveznosti med strankama oziroma izravnavo pravice, ki jo pripravnik pridobi s sklenitvijo delovnega razmerja na sodišču, državnem tožilstvu ali državnem odvetništvu, s trenutnimi kadrovskimi potrebami v pravosodju. O izpostavljenem vprašanju je enako stališče zavzelo tudi Ustavno sodišče,[4] ki je v zvezi s pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 11.a člena ZPDI zapisalo, da je temeljni namen sodniškega pripravništva izobraževalni, saj je naloga sodniških pripravnikov prvenstveno njihova lastna usposobitev za opravo PDI. Položaj sodniškega pripravnika v delovnem razmerju na sodišču se zato v bistvenem razlikuje od položaja ostalih delavcev v delovnem razmerju. Ker je torej sodniško pripravništvo namenjeno zahtevni nadgradnji pravniškega znanja ter usposobitvi za funkcije in poklice v pravosodju, ki imajo pomemben ustavnopravni pomen, je izpodbijana zakonsko določena zaveza do sodišča, ki je sodniškemu pripravniku takšno usposabljanje omogočilo, v skladu z načelom vzajemnosti terjatev. Če sodniški pripravnik na obveznosti, ki izhajajo iz sicer ugodnejše oblike opravljanja sodniškega pripravništva, ne bi pristal že na začetku, bi lahko sodniško pripravništvo opravljal v drugih dveh mogočih oblikah – volontersko oziroma pri drugem delodajalcu, ki bi mu takšno izobraževanje zagotavljal. V tem primeru od sodišča ob sicer enakih obveznostih in odgovornostih (drugi odstavek 3. člena ZPDI) ne bi prejemal plačila. Izpodbijana ureditev ni nerazumna, saj omogoča enakomerno porazdelitev obveznosti med strankama. Izpodbijana ureditev tudi ne posega v samo pravico do plače, saj niti ne ureja plačnega področja. Prejete plače so določene zgolj kot merilo opredelitve višine fakultativno določene obveznosti, s katero se sodniški pripravnik po prejetem pozivu lahko ekskulpira obveznosti sklenitve delovnega razmerja.
Glede predloga za uvedbo obveznega študijskega dopusta, po katerem bi morali imeti pripravniki pravico do vsaj petih mesecev študijskega dopusta za kakovostno pripravo na PDI, pojasnjujemo, da ima po veljavni ureditvi sodniški pripravnik, ki je v delovnem razmerju na sodišču, v okviru določenega razporeda usposabljanja po svoji izbiri možnost enega meseca prostega časa za pripravo na PDI (tretji odstavek 13. člena ZPDI). Menimo, da je uvedba takšne možnosti pri drugih delodajalcih predmet dogovora med pripravnikom in njegovim delodajalcem in je ni mogoče zakonsko predpisati (kar še posebej velja za zasebne delodajalce).
V zvezi s predlogom za prilagoditev PDI za invalide in osebe s pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega zaradi zdravstvenih težav pa pojasnjujemo, da je PDI zaradi svoje pomembnosti predmet zakonskega urejanja − ZPDI v členih od 22 do 28 predpisuje vsebino, potek in način ocenjevanja izpita. Kljub temu pa je vsekakor mogoče v izjemnih okoliščinah način opravljanja PDI ustrezno prilagoditi. Vsak primer kandidata, ki izkazuje težje zdravstvene težave, Ministrstvo za pravosodje obravnava individualno in mu v skladu z dejanskimi možnostmi Centra za izobraževanje v pravosodju omogoči prilagojeno opravljanje PDI. V takšnih primerih je potrebno prilagojeno upoštevanje nekaterih določb ZPDI (npr. glede trajanja pisnega dela izpita), pri čemer pa med temi določbami (po naravi stvari in skladno z njihovim namenom) ne morejo biti določbe, ki so bistvene za opravljanje PDI (npr. obvezno opravljanje obeh delov izpita).
Glede predloga za določitev jasnih standardov, ki jih mora doseči pripravnik med pripravništvom, in zagotavljanje enake obremenitve pripravnikov ter ostalih vidikov drugih zgoraj obravnavanih predlogov pa pojasnjujemo, da jih bo ministrstvo proučilo ob prvi spremembi področnih predpisov, ki bo zaradi uvedbe digitalnega opravljanja pisnega dela PDI pripravljena že v letošnjem letu.