Predlagam, da se vsem krvodajalcem za vsako darovanje krvi priznata dva plačana prosta dneva oz. da se prosti dnevi med kolektivnimi pogodbami izenačijo in se obravnava to plemenito dejanje enakovredno za vse.
Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Z vidika veljavne splošne delovnopravne ureditve pojasnjujemo, da Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23 in 136/23 – ZIUZDS; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) ureja pravico delavca do odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi v drugem odstavku 167. člena, in sicer ima delavec pravico do odsotnosti na dan, ko prostovoljno daruje kri. Hkrati pa ZDR-1 v drugem odstavku 167. člena še določa, da v tem primeru delodajalec izplača nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.
Pojasnjujemo, da gre za pravico, ki ima pri nas dolgo tradicijo (krvodajalstvo se izvaja že od leta 1953). Že prej veljavni Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, 103/07, 45/08 – ZArbit in 21/13 – ZDR-1; v nadaljnjem besedilu: ZDR) je enako določal pravico do plačane odsotnosti v obsegu enega dneva v breme zdravstvenega zavarovanja. V primerjavi še s prej veljavnimi predpisi (tj. Zakonom o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89, 42/90, Uradni list RS, št. 4/91, 97/01 – ZSDP, 42/02 – ZDR in 43/06 – ZKolP) pa se je obseg te pravice zožil z dveh na en dan, breme nadomestila plače delavca pa se je preneslo z delodajalca na nosilca obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Na tem mestu izpostavljamo, da je delovno pravo nastalo in se oblikuje z namenom, da na področju t. i. odvisnega dela, za katerega sta značilni odvisnost in podrejenost delavca v razmerju do delodajalca, nadgradi civilnopravno ureditev pogodb z zavezujočimi delovnopravnimi normami, ki določajo minimum pravic delavca in omejujejo pogodbeno svobodo strank.[1]
Pripominjamo, da je načelo avtonomije in prostega urejanja pogodbenih razmerij eno temeljnih načel obligacijskega prava, kar pomeni, da imajo pogodbene stranke pravico, da svobodno urejajo svoja razmerja, ne smejo pa jih urejati v nasprotju z Ustavo,[2] s prisilnimi predpisi ali z moralnimi načeli.[3] Tudi ureditev v ZDR-1, kot splošnem predpisu na področju delovnih razmerij, odseva stališče, da je intervencija države na področju delovnih razmerij potrebna. ZDR-1 v 9. členu določa splošno pravilo o omejeni pogodbeni svobodi strank v zvezi z urejanjem v kolektivni pogodbi in pogodbi o zaposlitvi. Avtonomija je omejena v vseh tistih primerih, ko gre za kogentne norme, pri čemer je treba upoštevati značilnost delovnega prava, da so delovnopravne norme praviloma omejujoče navzdol, ne pa tudi navzgor. Zakonsko določene pravice pomenijo torej minimum varstva, ki ga je treba zagotoviti vsem delavcem. Z avtonomnimi pravnimi viri (torej s kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti delodajalca) in pogodbami o zaposlitvah pa je mogoče izvirno določati tudi tiste pravice, ki jih zakon ne določa, ali pa določati višjo raven pravic, kot je določena z zakonom in avtonomnimi pravnimi viri.
Upoštevajoč temeljno načelo delovnega prava že sam ZDR-1 v drugem odstavku 9. člena določa pravilo ugodnejšega urejanja pravic (načelo in favorem). Gre za eno od temeljnih pravil delovnega prava, v skladu s katerim se pravice in delovni pogoji ne določajo kot maksimalni, ampak kot minimalni delovni standardi, ki jih je mogoče s pogodbo na kolektivni in individualni ravni nadgraditi oziroma urejati za delavca ugodneje.
Tako nekatere veljavne kolektivne pogodbe še vedno določajo dva prosta dneva ob vsakokratnem darovanju krvi in v takem primeru delodajalec nosi breme nadomestila plače za dodatni plačani dan po veljavni kolektivni pogodbi, en plačani prosti dan pa delodajalec zagotovi v breme zdravstvenega zavarovanja na podlagi drugega odstavka 167. člena ZDR-1.
V zvezi s predlogom poudarjamo, da zakon načeloma ne sme omejevati možnosti ugodnejšega urejanja pravic s pogodbo o zaposlitvi ali kolektivno pogodbo. Za takšno omejevanje bi moral zakonodajalec izkazati utemeljen razlog oz. ustavno dopusten cilj, sicer bi se takšna zakonska omejitev lahko štela za neskladna z Ustavo. Glede ugodnejšega urejanja pravic s kolektivnimi pogodbami v razmerju do zakona pa je treba izhajati iz načela avtonomije kolektivnega pogajanja.
Po ustaljeni ustavnosodni praksi omejevanje pravice do kolektivnega pogajanja z zakonskim izločevanjem določenih vsebin ali prepovedjo ugodnejšega urejanja pravic s kolektivno pogodbo pomeni poseg v to pravico.[4] Pripominjamo, da ureja omejitev avtonomije pogodbenih strank in hierarhijo kolektivnih pogodb tudi Zakon o kolektivnih pogodbah[5] (v nadaljnjem besedilu: ZKolP) v 4. in 5. členu.
Glede na izpostavljeno menimo, da takšen predlog zakonske določitve pravice do dveh plačanih dni odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi in s tem izenačitve števila dni med kolektivnimi pogodbami ni utemeljen ter mu ni mogoče slediti. Ob tem še dodajamo, da je bil ZDR-1 del celovite reforme trga dela v letu 2013 in je bil sprejet kot rezultat kompromisov med socialnimi partnerji, zato bi vprašanje morebitnega povečanja števila dni odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi zahtevalo preučitev in uskladitev tudi s socialnimi partnerji.
[1] Odločba Ustavnega sodišča RS Up-63/03-19 z dne 27. 1. 2005
[2] Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a
[3] 3. člen Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631)
[4] Kresal Šoltes, v: Bečan, et al., Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1): s komentarjem, GV Založba, 2016, str. 77
[5] Uradni list RS, št. 43/06 in 45/08 – ZArbit
Krvodajalstvo in različna odsotnost od dela
Predlagam, da se vsem krvodajalcem za vsako darovanje krvi priznata dva plačana prosta dneva oz. da se prosti dnevi med kolektivnimi dnevi izenačijo in se obravnava ta storitev enakovredno za vse.
Krvodajalstvo in različna odsotnost od dela
Predlagam, da se vsem krvodajalcem za vsako darovanje krvi priznata dva plačana prosta dneva oz. da se prosti dnevi med kolektivnimi pogodbami izenačijo in se obravnava ta storitev enakovredno za vse.