Naj bo država sama sebi namen ali naj služi ljudem?
Spoštovani,
Varstvo potrošnikov v tem času ni več samoumevno, ker take inštitucije v državi ne obstajajo. Namreč, problem je, da sem v zadnjem mesecu oddal 2 prijavi na 2 različni inštituciji. Prva se je nanašana na načrtno zavajanje potrošnikov v trgovini Mercator v Supernova Šiška v Ljubljani, inšpektorat je reagiral, bomo preverili z redno dejavnostjo...
Oprostite, ampak take službe ne potrebujemo in jo lahko razrešite (Tržni inšpektorat).
Druga prijava je bila narejena, ker se podjetje, ki prodaja avtomobile požvižga na GDPR in odjavljanje od mailing liste, pa še vedno pošiljajo sporočila, kljub večkratni odvajvi od liste. Oprostite, ampak tudi takih služb ne potrebujemo (AKOS).
Zakaj je težko uvesti nadzor nad učinkovitostjo državnih organov, kjer ljudje ne moremo vplivati na to ali nekaj deluje ali ne.
Predlagam, da se uvede in izdela aplikacija, kjer bi ljudje lahko oddajali mnenja in pa ocene na opravljeno storitev s strani državnega organa in se v primeru neustrezne obravnave ali ne opravljanja svojih nalog, le te sankcionira. Aplikacija bi bila namenjena vsem državnim službam, še posebej v zdravstvu, inšpektoratu, itd., saj bi le tako lahko nadzirali kvaliteto storitev, ki jo državljani dobimo. Uporaba aplikacije nikakor ne sme biti anonimna, saj bi moral nadzor nad storitvami izvajati služba za učinkovitost države (podobno kot je DOGE v ZDA).
Težava je v tem, da je država s svojimi službami postala preveč neučinkovita in bi se zadeve morale narediti na način maksimalne učinkovitosti.
Spoštovani,
odgovor MJU bo prav tak, kot se ga lahko pričakuje in je naveden že na predlagam.vladi.si/predlog/18603.
»Vse se dela skladno z veljavno zakonodajo v RS.«
Seveda pa to še zdaleč ni res, že tam je bilo v mojih komentarjih navedenih kar nekaj dokazov za oceno dejanskega stanja, ki je daleč od tistega, kar določa zakonodaja in v kar nas sicer hočejo prepričati vsi, ki so odgovorni za urejenost trga in posledično varnost in zdravlje ljudi ter varovanje okolja. Opozorilo se je tudi na konkretna zakonska določila, ki se ne spoštujejo.
Navedlo se je konkretne primere nesodelovanja med različnimi inšpekcijskimi organi, kot npr.: TIRS in JAZMP v nadzoru zaščitne opreme kot OVO in MPro, TIRS in URSK na področju RoHS, TIRS in IRSD na področju zaščitne in delovne opreme, TIRS in INZ MNZ na področju pirotehnike .....
Opozorilo se je na neobveščanje javnosti o neskladnih in nevarnih neživilskih proizvodih na trgu (s strani TIRS).
Opozorilo se je na neodgovarjanje TIRS na prijave ob tem, da se zahteva odgovor.
Vse to se je kot vskodnevno prisotna dejstva v odgovoru MJU ignoriralo.
Namesto korektnih odgovorov in pojasnil ter predvidenih ukrepov za večjo urejenost trga z neživilskimi proizvodi se je (v zamujenem roku) navedlo nekaj oguljenih »fraz« in pavšalnih navedb, predlagatelja in somišljenike pa pustilo brez vsakega upanja, da bi s kaj spremenilo na bolje. Prav nič v odgovoru MJU ni bilo zaznanega, da gre za predlog za izboljšave in da bo to upoštevano kot priložnosti za izboljšave v cilju večje učinkovitosti inšpekcij.
Kot, da bi bil nekdo gluh in slep na vsakodnevne konkretne primere neučinkovitosti inšpekcij.
....
Kaj pa sodelovanje različnih inšpektoratov v zadevi MELAMIN Kočevje že pred nesrečo ? Po nesreči se je ugotovilo 75 nepravilnosti, ki bi zahtevale njihovo odpravo že pred nesrečo s tragičnimi posleicami za ljudi in okolje.
Ste na LIPO in smrt treh deklet že vsi pozabili ? So sedaj KOČANI (Makedonija) koga na kaj spomnili ? Koliko je bilo izdanih odločb in glob brez vsake učinkovitosti. Kdo sedaj upravlja ta isti lokal?
Katere vse inšpekcije so odpovedale pred nesrečo s smejalnim plinom v šempetrski bolnišnici ?
Zakaj toliko nesreč z e-skiroji in e-kolesi ?
Zakaj toliko medijskih prispevkov o nesrečah s pirotehniko ?
Kaj je s kanalom CO ?
Zakaj je »počilo« in gorelo v HAMEX ?
Komu je še kaj mar za otroke pri njihovi uporabi neskladnih in nevarnih plavajočih pripomočkov pri poučevanju plavanja in navajanju na vodo ter pomoč pri plovnosti in tudi za reševanje ....?
Zakaj so nekateri neskladni in nevarni plavajoči pripomočki nedostopni na trgu šele danes, leto in več nazaj pa so se kljub opozorilom na neskladnosti prodajali celo z »blagoslovom« inšpektorjev ?
Zakaj je na trgu toliko neskladnih in nevarnih plinskih naprav (kuhalnikov) na kartušo ?
Zakaj se ne izvaja nadzor proizvodov, ki prihajajo v stik s pitno vodo ?
Zakaj so na trgu še vedno dostopne nevarne kosilne glave s cepci, čeprav so v EU prepovedane že 12 let ? Zakaj so na trgu še druge kosilne glave z gibljivimi rezili, ki niso skladne s predpisom o varnosti strojev ?
Zakaj je na trgu toliko s predpisom o varnosti strojev neskladnih in nevarnih različnih priprav (zamenljive opreme), s katerimi si lahko uporabnik sam spremeni funkcijo osnovnega stroja (vrtalnega stroja, žage, kosilnice ...) in s tem izpostavi nevarnostim in poškodbam sebe in okolice ?
Zakaj je na trgu toliko neskladnih in nevarnih proizvodov in pripomočkov za dviganje ob uporabi (samo) človeške sile ali pa npr. stisnjenega medija ?
Zakaj na trgu ekonom lonci (posoda za kuhanje pod pritiskom) niso skladni s predpisom za tlačno opremo ?
....
Zakaj smo v času pandemije »morali« uporabljati zaščitno opremo, ki ni nudila predpisanih oz. deklariranih lastnosti (za zaščito dihal, za zaščito drugih pred okužbami, za zaščito delov telesa pred virusi ...?
Kaj je s HAGT s ponarejenim rokom uporabnosti v Gorenjskih lekarnah ?
....
Kaj pomeni v odgovoru MJU navedba:
»Naj poudarimo tudi, da inšpektor postopek uvede po uradni dolžnosti, ko iz podatkov v prijavi ugotovi, da bi bil lahko ogrožen javni interes, lahko pa ga uvede tudi brez predhodne prijave.«
Navedba o tem, da inšpektor uvede postopek, če bi bil ogrožen javni interes, je povzet iz neprimerno zapisane in tudi napačno razumljene določbe ZTI-1. Pri neskladnih in nevarnih neživilskih proizvodih je osnova za uvedbo postopka ocena tveganja. Vsa relevantna zakonodaja določa učinkovito (!) ukrepanje že tudi v primeru (samo) formalnih neskladnosti, da ne govorimo o zahtevah, ki se jih določa organom za nadzor trga v primeru nevarnih proizvodov od ukrepanja zoper kršitelje do obveščanja javnosti in odgovornosti, da se ukrepi dosledno izvršujejo. Se razume, da je »ogrožanje javnega interesa« tudi ogrožanje varnosti in zdravja posameznika (iz najbolj ranljivih skupin, pri vsakodnevnih opravilih, delavsev v delovnih procesih ...) in vsak negativni vpliv na okolje ?
Ali je zadnji stavek namenjen komu konkretno: »Prijavitelj od inšpektorja ne more zahtevati uvedbe inšpekcijskega postopka.« ? Je to (»za lase privlečen«) odgovor (zagovor) na vse množične zavrnitve TIRS za dostop do posamezne dokumentacije iz nadzora, kot se to sicer zahteva na osnovi ZDIJZ z namenom, da bi se s strani javnosti izvajala demokratična in nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja? Seveda se ve, da je preprečevanje in onemogočanje izvajanja te z zakonom določene državljanske pravice in dolžnosti na TIRS izvajano prav z namenom, da bi se pred javnostjo prikrilo vse nepravilnosti v nadzoru trga z neživilskimi proizvodi.
Predlog je smiseln do uvedbe aplikacije. Kdo bi kontroliral množico prispevkov na različnih nivojih znanj in resničnosti vsebin?
V predlogu manjka vsebina o delu sodišč. So posebna veja oblasti, sodniki delajo samostojno, tudi zadeve odlagajo za nedoločen čas, ko bi nastal škandal.
se popolnoma strinjam tudi sam sem že dal prijavo na tržno, ker se je prodajal potencialno nevaren izdelek, ker je šlo za elektronsko napravo so rekli da se naj obrnem naprej, ker baje niso kompetentni....
Očitno moramo biti dandanes vsi mi tudi sami tržni inšpektorji ter kontrolorji.
In kako veste, da postopki niso v teku?
Morda so jim celo že poslali kakšen dopis, globo.
Niste se obrnili na pravi naslov. Ne AKOS ampak IP.
Dobre državne službe so namenjene kasti nedotakljivih in se je treba s stanjem sprijazniti.
ne nimate prav. Prav ima predlagatelj, ker zažiranje mini podslužb v davkoplačevalsko blagajno je nesprejemljivo.
Tudi sam poznam nekaj tako zaposlenih, ki ne delajo ampak so v službi.
V opisu nastajanja našega pravnega sistema po II.SV najdete vsebino, ki opisuje prav tak sistem. Če se prav spomnim, je g. Starič avtorica dela s to vsebino.
Problem države je da se upira digitalizaciji. Vsako prijavo mora pogledati človek, javna uprava kljub temu da raste po številu zaposlenih je najbolj ne-učinkovita ustanova. Nima nobene logične organizacijske strukture s katero bi bili procesi dela optimizirani, učinkoviti in prijazni kupcu (davkoplačevalcu).
A bi vi digitalizirali delo inšpektorja?
Najprej in predvsem več Zdrave Kmečke Pameti. Vse naj se dela na osnovi pravilnega ocenjevanja tveganj.