Spoštovani,
glede na to, da so osebe v svojem delovnem obdobju postali invalidi...takšni ali drugačni pa ne po svoji krivdi bi bilo pošteno, če je že vlada sprejela nove zakone za obračun revalorizacijskega količnika ob upokojitvi za delovne invalide, ki so bili prikrajšani uredi to tudi za nazaj in vse ostale delovne invalide, ki so se upokojili pred sprejetjem novega zakona
Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Uvodoma pojasnjujemo, da invalidi, ki ostanejo vključeni v zavarovanje za krajši delovni čas, prejemajo plačo ter invalidsko nadomestilo, saj iz zdravstvenih razlogov dela niso sposobni opravljati s polnim delovnim časom. Pri upokojitvi se jim v pokojninsko osnovo upošteva plača za krajši delovni čas in nadomestilo, ki je bilo že odmerjeno od pokojninske osnove. Da ne bi bili zavarovanci, ki delajo krajši delovni čas pri upokojitvi oškodovani, se po spremembi zakonodaje izračunu pokojninske osnove zavarovancem s priznano invalidnostjo znesek preteklih plač ne znižuje dvakrat. Prejemnikom nadomestil na podlagi 86. člena ZPIZ-2 se pri odmeri pokojninske osnove za čas prejemanja nadomestila upošteva znesek v višini razlike med plačo, ki so jo prejemali za delo s krajšim delovnim časom od polnega, in plačo, ki bi jo prejemali, če bi isto delo opravljali s polnim delovnim časom.
Predlagatelj predlaga, da se takšna ureditev, ki jo je sprejel ZPIZ-2N, upošteva tudi za tiste upokojence, ki so se upokojili pred sprejetjem spremembe zakona.
V zvezi s predlogom zavarovanca, da bi se tudi pokojnine ponovno odmerile tistim, ki so bili že upokojeni ob sprejetju spremembe zakona, pa pojasnjujemo, da spreminjanje zakonodaje, ki bi v svoje materialne določbe vnesla določbe, ki posegajo tudi v status za nazaj, bi se na ta način kršili načelo pravne predvidljivosti in pravne varnosti, ki so vsebovani v 2. členu Ustave RS. Zakoni morajo na splošen in abstrakten način, predvsem pa za vnaprej urejati družbene odnose. Prav tako bi po 155. členu Ustave morali obstajati razlogi, ki bi opravičevali povratno veljavo zakona. Tudi v skladu s 158. členom Ustave RS je mogoče pravno razmerje, urejeno s pravnomočno odločbo državnega organa, odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenimi v zakonu. Bistvo pravnomočnosti je, ureditev pravnega razmerja zaradi zaupanja v pravo, kot dela pravne države. V zvezi z zgoraj navedenim, predloga ne moremo sprejeti.