15. 4. 2025
Odziv Ministrstva za javno upravo
V zvezi s predlogom v okviru svojih pristojnosti glede javne objave plač najprej pojasnjujemo, da so v skladu s prvim odstavkom 48. člena Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24) plače v javnem sektorju javne, pri čemer so javnosti dostopni osebno ime in priimek javnega uslužbenca oziroma funkcionarja, podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, bruto znesku plače in bruto znesku vseh sestavin plače, razen o dodatku za delovno dobo. Ministrstvo za javno upravo podatke o plačah sicer objavlja na spletnem portalu plač javnega sektorja.
Glede odgovora na pobudo, da se javno objavijo podatki o zaposlitvah bivših funkcionarjev vlade in bivših javnih uslužbencev na položajnih delovnih mestih, če se zaposlijo v javni upravi, pa tudi širše v javnem sektorju, najprej izpostavljamo 48. člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23 in 136/23 – ZIUZDS, v nadaljevanju ZDR-1), ki določa osnovna pravila varovanja delavčevih osebnih podatkov. Tako ZDR-1 določa, da:
- se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem;
- se osebne podatke delavcev lahko zbira, obdeluje, uporablja in posreduje tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti;
- se morajo osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, takoj zbrisati in prenehati uporabljati.
Določbe ZDR-1, ki se nanašajo na varovanje delavčevih osebnih podatkov, se uporablja tudi za osebne podatke kandidatov za zaposlitev. V delovnem razmerju je področje varstva osebnih podatkov zaposlenih aktualno sicer v okviru različnih aktivnosti delodajalca oziroma ob različnih situacijah, in sicer pri vodenju postopkov zaposlitve, vodenju različnih evidenc zaposlenih, pri obračunu plač zaposlenih, njihovem socialnem stanju, ki vpliva na pravice zaposlenega iz delovnega razmerja, npr. pravica do letnega dopusta itd. Pri vprašanju ustreznega varovanja osebnih podatkov zaposlenih in sprejemanju ustreznih notranjih aktov in ukrepov za ustrezno varovanje osebnih podatkov zaposlenih gre tako za vprašanje ustreznega varovanja osebnih podatkov zaposlenih, ki jih zaposleni sporoči v fazi zaposlitve, kot tudi tistih, ki nastanejo med trajanjem delovnega razmerja, pa tudi za vprašanje ustreznega varovanja osebnih podatkov zaposlenih v odnosu do medijev.
Pobuda predlagatelja se sicer nanaša na javno objavo podatkov o aktualnih zaposlitvah zaposlenih bivših funkcionarjev in bivših javnih uslužbencev na položajnih delovnih mestih. S tem v zvezi pojasnjujemo, da se evidence, ki vsebujejo osebne podatke, lahko vzpostavijo samo na podlagi zakona. V 6. členu Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22) je namreč posebej urejena pravna podlaga za obdelovanje osebnih podatkov v javnem sektorju in določa, da se v javnem sektorju osebne podatke lahko obdeluje, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se jih obdeluje, določa zakon, ta ureditev pa temelji tudi na Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov.
Sicer pa lahko predlagatelj pobude podatek o zaposlitvi bivšega funkcionarja ali bivšega uradnika na položaju zahteva v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22) kot informacijo javnega značaja. Pri odgovoru na vprašanje, katere druge podatke javnih uslužbencev, poleg podatka o plači javnega uslužbenca, je dopustno javno objaviti, je treba upoštevati določbe 6. člena Zakona o dostopu do informacije javnega značaja, ki določa izjeme, kdaj se dostop do informacij javnega značaja zavrne in kdaj izjemoma tudi dovoli. Tako organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na:
1. podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen;
2. podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe;
3. osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov;
4. podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti individualnih podatkov o poročevalskih enotah skladno z zakonom, ki ureja dejavnost državne statistike;
5. podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek;
6. podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi;
7. podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi;
8. podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi;
9. podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave, in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine;
10. podatek o naravni oziroma kulturni vrednoti, ki v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje naravne ali kulturne dediščine, ni dostopen javnosti zaradi varovanja naravne oziroma kulturne vrednote;
11. podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa.
Ne glede na navedeno se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v naslednjih primerih:
- za podatke, ki so v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni z najvišjima dvema stopnjama tajnosti;
- za podatke, ki vsebujejo ali so pripravljeni na podlagi tajnih podatkov tuje države ali mednarodne organizacije, s katero ima Republika Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo v zvezi z izmenjavo ali posredovanjem tajnih podatkov;
- za podatke, ki vsebujejo ali so pripravljeni na podlagi davčnih podatkov, ki jih organom v Republiki Sloveniji posreduje organ tuje države;
- za podatke iz 4. točke prvega odstavka tega člena;
- za podatke iz 5. točke prvega odstavka, razen če je davčni postopek že pravnomočno končan oziroma je zavezanec za davek obveznost ugotovil v obračunu davka in ga ni plačal v predpisanem roku.
Ne glede na zgoraj navedene določbe 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, na podlagi katerih organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, se dostop do zahtevane informacije dovoli:
- če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače;
- če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.
Ministrstvo za javno upravo upoštevaje vse navedeno meni, da prosilec lahko pridobi posamične podatke o zaposlitvah bivših ministrov, državnih sekretarjev in direktorjev direktoratov v javnem sektorju, kot tudi vseh ostalih zaposlenih javnih uslužbencev, kar je ustrezno normirano, ob upoštevanju pojasnjenih omejitev, ki izhajajo iz zakonodaje, zato meni, da nadaljnja obravnava predloga ni več potrebna.