Spremembe Zakona o pravniškem državnem izpitu (ZPDI)
Predlagam nekaj sprememb ZPDI, ki bi bile za kandidate, ki pristopajo na pravniški državni izpit (PDI) izjemnega pomena. Najprej predlagam, da bi se število mogočih pristopov na izpit povečalo s 3 na 5, saj je uspešno opravljanje že tako zahtevnega izpita odvisno tudi od faktorjev, kot so, kvaliteta opravljenega pripravništva, raznovrstnost in zahtevnost nalog na pisnem delu izpita ter nazadnje zahtevnost posameznih članov komisije na ustnem delu izpita. Takšna pravna dobrota bi se kandidatom lahko podelila, upoštevajoč, da imajo trije neuspešno opravljeni pristopi k izpitu katastrofalne posledice za posameznikovo celotno pravno življenje, ki tako posameznika globoko in trajno zaznamujejo tudi na osebni ravni. Pri vsem tem je največji absurd, da marsikateri kandidat, ki uspešno opravi PDI in nato tekom let uspe uresničiti svoje poklicne sanje, prizna, da izpita ne bi zmogel še enkrat uspešno opraviti. Nadalje v zvezi s pisnim delom izpita predlagam, da se le-ta ne opravlja dva zaporedna dneva v trajanju 8 ur, zaradi česar pričnejo kognitivne sposobnosti, kot posledica utrujenosti, upadati. Veliko bolj življenjsko bi bilo, če bi bilo med civilnim in kazenskim delom pisnega dela izpita vsaj dan razmika, hkrati pa to ne bi pomenilo nobenih negativnih posledic za kakovost samega preverjanja znanja. Veliko izboljšanje v zvezi z opravljanjem pisnega dela izpita bi pomenilo tudi, da se naloga natipka na za to prilagojenem (prenosnem) računalniku, z onemogočenim dostopom do spleta. To bi pomenilo olajšanje tako za ocenjevalce, ki bi takšne izpitne naloge lažje prebrali, kot pa lastnoročne, neredko v naglici napisane naloge, kot tudi za izpitne kandidate, saj je lastnoročno napisano nalogo precej težje vizuelno lepo in pregledno spremeniti, kot pa nalogo, natipkano v računalniškem programu. Nadalje predlagam prepoved hkratnega opravljanja funkcije sestavljalca izpitnih nalog na PDI-ju in sodnika mentorja sodniškim pripravnikom in tako onemogočenje, da se nekateri izpitni kandidati, ki imajo takšne mentorje, lahko seznanijo z izpitnimi nalogami. Nekateri mentorji namreč želijo preko svojih sodniških pripravnikov preizkusiti težavnost potencialne izpitne naloge, pri čemer obstojijo primeri, ko je nato kandidat prejel na pisnem delu izpita isti spis, katerega mu je mentor predhodno dal v obravnavo. Edino pravno pravilna in poštena do vseh kandidatov bi bila torej nezdružljivost omenjenih funkcij. Nadalje predlagam, da bi se vsem pripravnikom omogočila udeležba sedaj samoplačljivih seminarjev pisanja sodnih odločb (kot na primer pri Odvetniški akademiji), ki jih izvajajo najvišji pravni strokovnjaki in so namenjeni oziroma prilagojeni izključno za potrebe uspešnega opravljanja pisnega dela izpita. Cene udeležbe na seminarju si namreč žal marsikateri kandidat, ob že obstoječih finančnih bremenih, ki spremljajo izpit, ne zmore privoščiti, medtem ko udeležba na seminarju bistveno izboljša kvaliteto pisanja sodnih odločb udeleženih kandidatov, kljub že opravljenemu, tudi sodniškemu, pripravništvu. Nadalje bi se ustni del izpita lahko opravljal javno in transparentno, kar bi pripomoglo k večji uspešnosti kandidatov na ustnem delu izpita, saj bi se tako lahko seznanili z njegovim dejanskim potekom in pričakovanji, ki jih imajo člani izpitne komisije do kandidatov.