Predlog z odzivom pristojne institucije

Spremembe Zakona o pravniškem državnem izpitu (ZPDI)

1585 OGLEDOV 13 KOMENTARJEV

Predlagam nekaj sprememb ZPDI, ki bi bile za kandidate, ki pristopajo na pravniški državni izpit (PDI) izjemnega pomena. Najprej predlagam, da bi se število mogočih pristopov na izpit povečalo s 3 na 5, saj je uspešno opravljanje že tako zahtevnega izpita odvisno tudi od faktorjev, kot so, kvaliteta opravljenega pripravništva, raznovrstnost in zahtevnost nalog na pisnem delu izpita ter nazadnje zahtevnost posameznih članov komisije na ustnem delu izpita. Takšna pravna dobrota bi se kandidatom lahko podelila, upoštevajoč, da imajo trije neuspešno opravljeni pristopi k izpitu katastrofalne posledice za posameznikovo celotno pravno življenje, ki tako posameznika globoko in trajno zaznamujejo tudi na osebni ravni. Pri vsem tem je največji absurd, da marsikateri kandidat, ki uspešno opravi PDI in nato tekom let uspe uresničiti svoje poklicne sanje, prizna, da izpita ne bi zmogel še enkrat uspešno opraviti. Nadalje v zvezi s pisnim delom izpita predlagam, da se le-ta ne opravlja dva zaporedna dneva v trajanju 8 ur, zaradi česar pričnejo kognitivne sposobnosti, kot posledica utrujenosti, upadati. Veliko bolj življenjsko bi bilo, če bi bilo med civilnim in kazenskim delom pisnega dela izpita vsaj dan razmika, hkrati pa to ne bi pomenilo nobenih negativnih posledic za kakovost samega preverjanja znanja. Veliko izboljšanje v zvezi z opravljanjem pisnega dela izpita bi pomenilo tudi, da se naloga natipka na za to prilagojenem (prenosnem) računalniku, z onemogočenim dostopom do spleta. To bi pomenilo olajšanje tako za ocenjevalce, ki bi takšne izpitne naloge lažje prebrali, kot pa lastnoročne, neredko v naglici napisane naloge, kot tudi za izpitne kandidate, saj je lastnoročno napisano nalogo precej težje vizuelno lepo in pregledno spremeniti, kot pa nalogo, natipkano v računalniškem programu. Nadalje predlagam prepoved hkratnega opravljanja funkcije sestavljalca izpitnih nalog na PDI-ju in sodnika mentorja sodniškim pripravnikom in tako onemogočenje, da se nekateri izpitni kandidati, ki imajo takšne mentorje, lahko seznanijo z izpitnimi nalogami. Nekateri mentorji namreč želijo preko svojih sodniških pripravnikov preizkusiti težavnost potencialne izpitne naloge, pri čemer obstojijo primeri, ko je nato kandidat prejel na pisnem delu izpita isti spis, katerega mu je mentor predhodno dal v obravnavo. Edino pravno pravilna in poštena do vseh kandidatov bi bila torej nezdružljivost omenjenih funkcij. Nadalje predlagam, da bi se vsem pripravnikom omogočila udeležba sedaj samoplačljivih seminarjev pisanja sodnih odločb (kot na primer pri Odvetniški akademiji), ki jih izvajajo najvišji pravni strokovnjaki in so namenjeni oziroma prilagojeni izključno za potrebe uspešnega opravljanja pisnega dela izpita. Cene udeležbe na seminarju si namreč žal marsikateri kandidat, ob že obstoječih finančnih bremenih, ki spremljajo izpit, ne zmore privoščiti, medtem ko udeležba na seminarju bistveno izboljša kvaliteto pisanja sodnih odločb udeleženih kandidatov, kljub že opravljenemu, tudi sodniškemu, pripravništvu. Nadalje bi se ustni del izpita lahko opravljal javno in transparentno, kar bi pripomoglo k večji uspešnosti kandidatov na ustnem delu izpita, saj bi se tako lahko seznanili z njegovim dejanskim potekom in pričakovanji, ki jih imajo člani izpitne komisije do kandidatov.

44 glasov

3 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR P pravnica 1 predlog

STATUS PREDLOGA

PREDLOG POSLAN 25. 2. 2025
ZADNJA SPREMEMBA 1. 3. 2025
KONEC OBRAVNAVE 27. 3. 2025
ODGOVOR 31. 3. 2025

Odgovor

31. 3. 2025

Odziv Ministrstva za pravosodje

V zvezi s predlogom, da bi se število mogočih pristopov na pravniški državni izpit (PDI) s sedanjih treh povečalo na pet pristopov, se strinjamo s stališčem Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Ustavno sodišče), da veljavna ureditev omogoča kandidatom razumne možnosti za uspešno opravljanje PDI. Določba drugega odstavka 20. člena Zakona o pravniškem državnem izpitu[1] (ZPDI), ki kandidatom omogoča tri pristope k PDI, je bila namreč že v postopku presoje ustavne skladnosti pred Ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-242/03 z dne 19. 1. 2006[2] zavzelo stališče, da omejitev števila dovoljenih pristopov k PDI iz navedene določbe ni v neskladju s pravico do svobodne izbire zaposlitve iz drugega odstavka 49. člena Ustave RS[3]. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da izpodbijana določba določa zgolj način izpolnitve pogoja za opravljanje pravosodnih funkcij in pravosodnih poklicev ter drugih del, za katere se z zakonom zahteva kot pogoj PDI. Pri določitvi načina izpolnitve nekega pogoja pa je po mnenju Ustavnega sodišča bistveno, da zakonodajalec vsem kandidatom zagotovi razumne možnosti za njegovo izpolnitev. V obravnavanem primeru je zakonodajalec določil, da so dovoljeni trije pristopi k opravljanju izpita, pri čemer je posebej uredil primere, ko se ponovitev dela izpita ne šteje za ponoven pristop, s podzakonskim predpisom pa je določil tudi pravila glede odsotnosti ali odstopa kandidata od izpita. Na podlagi navedenega je Ustavno sodišče zaključilo, da je zakonodajalec vsem kandidatom zagotovil razumne možnosti, da uspešno opravijo PDI.

Strinjamo se z vašim predlogom, da bi se pisni del PDI pisal na računalnik. V zvezi s tem pojasnjujemo, da je na Ministrstvu za pravosodje v teku projekt digitalizacije opravljanja pisnih izpitov in preizkusov znanja, ki jih izvaja Center za izobraževanje v pravosodju, med katerimi je najpomembnejši PDI. Predvidoma naj bi bilo digitalno opravljanje pisnega dela PDI uvedeno v prvi polovici leta 2026.

Glede ostalih predlogov, ki se nanašajo na uvedbo vsaj kakšnega dneva razmika med opravljanjem posameznih izpitnih nalog v okviru pisnega dela PDI, prepoved hkratnega opravljanja funkcije sestavljalca izpitnih nalog PDI in sodnika mentorja sodniškim pripravnikom, omogočanje brezplačne udeležbe na seminarjih pisanja sodnih odločb ter javno opravljanje ustnega dela PDI pa pojasnjujemo, da jih bo ministrstvo proučilo ob prvi spremembi področnih predpisov, ki bo zaradi uvedbe digitalnega opravljanja pisnega dela PDI pripravljena že v letošnjem letu.

[1] Uradni list RS, št. 83/03 – uradno prečiščeno besedilo, 111/07, 40/12 – ZUJF in 36/19 – ZOdv-F.

[2] UI24203.pdf

[3] Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 69/04, 69/04 in 68/06.

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 1. 3. 2025 | 10:02:18

Spremembe Zakona o pravniškem državnem izpitu (ZPDI)

Predlagam nekaj sprememb ZPDI, ki bi bile za kandidate, ki pristopajo na pravniški državni izpit (PDI) izjemnega pomena. Najprej predlagam, da bi se število mogočih pristopov na izpit povečalo s 3 na 5, saj je uspešno opravljanje že tako zahtevnega izpita odvisno tudi od faktorjev, kot so, kvaliteta opravljenega pripravništva, raznovrstnost in zahtevnost nalog na pisnem delu izpita ter nazadnje zahtevnost posameznih članov komisije na ustnem delu izpita. Takšna pravna dobrota bi se kandidatom lahko podelila, upoštevajoč, da imajo trije neuspešno opravljeni pristopi k izpitu katastrofalne posledice za posameznikovo celotno pravno življenje, ki tako posameznika globoko in trajno zaznamujejo tudi na osebni ravni. Pri vsem tem je največji absurd, da marsikateri kandidat, ki uspešno opravi PDI in nato tekom let uspe uresničiti svoje poklicne sanje, prizna, da izpita ne bi zmogel še enkrat uspešno opraviti. Nadalje v zvezi s pisnim delom izpita predlagam, da se le-ta ne opravlja dva zaporedna dneva v trajanju 8 ur, zaradi česar pričnejo kognitivne sposobnosti, kot posledica utrujenosti, upadati. Veliko bolj življenjsko bi bilo, če bi bilo med civilnim in kazenskim delom pisnega dela izpita vsaj dan razmika, hkrati pa to ne bi pomenilo nobenih negativnih posledic za kakovost samega preverjanja znanja. Nadalje predlagam prepoved hkratnega opravljanja funkcije sestavljalca izpitnih nalog na PDI-ju in sodnika mentorja sodniškim pripravnikom in tako onemogočenje, da se nekateri izpitni kandidati, ki imajo takšne mentorje, lahko seznanijo z izpitnimi nalogami. Nekateri mentorji namreč želijo preko svojih sodniških pripravnikov preizkusiti težavnost potencialne izpitne naloge, pri čemer obstojijo primeri, ko je nato kandidat prejel na pisnem delu izpita isti spis, katerega mu je mentor predhodno dal v obravnavo. Edino pravno pravilna in poštena do vseh kandidatov bi bila torej nezdružljivost omenjenih funkcij. Nadalje predlagam, da bi se vsem pripravnikom omogočila udeležba sedaj samoplačljivih seminarjev pisanja sodnih odločb (kot na primer pri Odvetniški akademiji), ki jih izvajajo najvišji pravni strokovnjaki in so namenjeni oziroma prilagojeni izključno za potrebe uspešnega opravljanja pisnega dela izpita. Cene udeležbe na seminarju si namreč žal marsikateri kandidat, ob že obstoječih finančnih bremenih, ki spremljajo izpit, ne zmore privoščiti, medtem ko udeležba na seminarju bistveno izboljša kvaliteto pisanja sodnih odločb udeleženih kandidatov, kljub že opravljenemu, tudi sodniškemu, pripravništvu. Nadalje bi se ustni del izpita lahko opravljal javno in transparentno, kar bi pripomoglo k večji uspešnosti kandidatov na ustnem delu izpita, saj bi se tako lahko seznanili z njegovim dejanskim potekom in pričakovanji, ki jih imajo člani izpitne komisije do kandidatov.

Komentarji

Nalagam ...