Nekatere pasme psov so izredno zahtevne za vzgojo zaradi česar bi se morala poostriti zakonodaja. Ob napačni vzgoji so pasme Pitbull in podobne izjemno nevarne za ljudi, še posebej otroke. Nujno bi morali zakonsko opredeliti nevarne pasme in za njihove lastnike določiti posebne pogoje in evidenco. V skrajnem primeru bi morali take pse prepovedati.
Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Zakonodaja v svetu ureja področje ravnanja z nevarnimi ali potencialno nevarnimi psi na dva načina: ali s prepovedjo (posedovanja) oziroma omejitvami pri posedovanju določenih pasem psov, ki veljajo za potencialno nevarne, ali pa opredeli nevarnega psa glede na individualno obnašanje psa. Slednja vrsta zakonodaje uvaja preventivne obveznosti za vse lastnike psov, predvsem pa spodbuja odgovorno lastništvo.
Slovenija se je odločila za zakonodajo, ki temelji na preventivnem delovanju in odgovornem lastništvu psov. V Sloveniji nimamo opredeljenih »nevarnih« pasem, imamo pa določbe v Zakonu o zaščiti živali, ki opredeljujejo, kdaj je posamezen pes nevaren in katere obveznosti za skrbnika izhajajo iz dodeljenega statusa »nevaren pes«.
Zakon o zaščiti živali določa splošne zahteve za obvladovanje psov, da niso nevarni okolici, in ureja ravnanje z nevarnimi psi, ki so že ugriznili ali pa kažejo napadalno vedenje do ljudi.
Uradni veterinar po prejemu prijave ugriza ali neobvladljivega obnašanja po preverjanju vseh dejstev in okoliščin v inšpekcijskem postopku izda odločbo, da je pes nevaren, in ga v centralnem registru hišnih živali označi za nevarnega. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
Pes, ki ima status nevarnega psa, mora biti fizično varovan v skladu z 12. členom Zakona o zaščiti živali, ki določa, da morajo skrbniki nevarnih psov zagotoviti fizično varstvo psov na enega izmed naslednjih načinov:
Nevarnega psa ni dovoljeno zaupati v vodenje osebam, ki so mlajše od 16 let.
Če nevaren pes ponovno ugrizne, pri čemer poškodba ni posebno huda telesa poškodba, je zanj predpisano obvezno šolanje, ki mora biti izvedeno v šestih mesecih od dogodka oziroma do dopolnjenega drugega leta starosti, če gre za mladega psa. Takega šolanja se morata udeležiti pes in njegov lastnik oziroma skrbnik po programu, ki ga odobri Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Uspešnost opravljenega šolanja psa preveri komisija, ki jo imenuje izvajalec programa šolanja. Lastnik psa pa je dolžan dokazilo o uspešno opravljenem šolanju predložiti pristojni veterinarski organizaciji, ki ta podatek vnese v centralni register hišnih živali.
Šolanje psa je obvezno tudi za psa, ki živi ali bo živel v istem okolju kot lastnik, ki je že posedoval psa, pa je bil pes usmrčen zaradi povzročitve smrti ali posebno hude telesne poškodbe. Če pes ne opravi predpisanega šolanja ali je šolanje neuspešno, uradni veterinar odredi usmrtitev takega psa.
Odločitev proti sprejemu vrstno specifične zakonodaje temelji tudi na dejstvu, da je večina psov v Sloveniji križancev ali mešancev (> 80 %), kar pomeni bistveno bolj zahtevno in dražje izvajanje nadzora nad upoštevanjem prepovedi posedovanja določenih pasem.