8. 4. 2025
Odziv Ministrstva za kulturo
Ministrstvo za kulturo v zvezi s predmetnim predlogom navaja, da Zakon o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08 – ZPOmK-1, 77/10 – ZSFCJA, 90/10 – odl. US, 87/11 – ZAvMS, 47/12, 47/15 – ZZSDT, 22/16, 39/16, 45/19 – odl. US, 67/19 – odl. US in 82/21; v nadaljnjem besedilu ZMed), ki določa pravice, obveznosti in odgovornosti pravnih in fizičnih oseb na področju medijev, v tretjem odstavku 9. člena določa, da izdajatelj, ki v okviru medija dovoljuje komentiranje javnosti, mora oblikovati pravila za komentiranje ter jih javno objaviti na primernem mestu v mediju. Komentar, ki ni v skladu z objavljenimi pravili, mora biti umaknjen v najkrajšem možnem času po prijavi oziroma najpozneje v enem delovnem dnevu po prijavi.
Predmetna ureditev pomeni obliko koregulacije, in sicer tako, da je zakonodajalec določil z zakonom cilje, ki se jih zasleduje v okviru javnega interesa (regulacije sovražnega oziroma žaljivega govora na spletu), deležnikom (v konkretnem primeru izdajateljem medijev) pa prepustil doseganje teh ciljev. Navedena oblika regulacije omogoča doseganje ciljev, ki so v javnem interesu, in hkrati ohranjanje neodvisnosti oziroma uredniške avtonomije medijev ob hkratnem spoštovanju pravice do svobode izražanja (brez nevarnosti, da bi prišlo do cenzure komentiranja).
Oblikovanje pravil za komentiranje je torej v pristojnosti izdajateljev medijev, ki morajo zagotoviti, da so pravila javno objavljena, komentarji, ki niso v skladu s pravili, pa umaknjeni v najkrajšem možnem času. Tretji odstavek 148.a člena določa globo za izdajatelja in odgovorno osebo izdajatelja, če ta ne sprejme in na primernem mestu objavi pravil za komentiranje.
Glede na navedeno je po mnenju ministrstva dosežen cilj, ki se ga v javnem interesu zasleduje na področju regulacije medijev, tj. da se v najkrajšem možnem času doseže umik komentarjev, s katerimi se spodbuja k neenakopravnosti, nasilju in vojni ter razpihuje sovraštvo in nestrpnost (sovražni govor). Predmetna ureditev tako omogoča, da se dejavnost medijev lahko izvaja v skladu s temeljnimi načeli, ki jih določa 6. člen ZMed, v katerem je zapisano naslednje: »Dejavnost medijev temelji na svobodi izražanja, nedotakljivosti in varstvu človekove osebnosti in dostojanstva, na svobodnem pretoku informacij in odprtosti medijev za različna mnenja, prepričanja in za raznolike vsebine, na avtonomnosti urednikov, novinarjev in drugih avtorjev pri ustvarjanju programskih vsebin v skladu s programskimi zasnovami in profesionalnimi kodeksi, ter na osebni odgovornosti novinarjev oziroma drugih avtorjev prispevkov in urednikov za posledice njihovega dela.«
ZMed torej ne določa obvezne registracije komentatorjev oziroma uporabnikov, zato je morebitno zbiranje osebnih podatkov o registriranih uporabnikih prepuščeno presoji izdajatelja, in je predmet urejanja po zakonodaji, ki varuje pravico do varstva osebnih podatkov. Pridobivanje teh podatkov pa je organom pregona omogočeno na podlagi pooblastil, ki jih imajo v okviru opravljanja z zakonom določenih nalog.