Dan spomina na zločine italjanskih fašistov.

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Področje praznikov in dela prostih dni je urejeno z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 26/91-I, 91/05, 93/05 – popr., 112/05 – UPB1, 52/10, 40/12 – ZUJF, 19/15, 83/16, 92/20 in 95/24; v nadaljnjem besedilu: ZPDPD). Urejanje praznikov sicer sodi na področje državne ureditve v Republiki Sloveniji, v katero spadajo tudi splošni državni akti, simboli in prazniki. Na opredelitve praznikov in dela prostih dni pa se navezujejo tudi rešitve v delovni zakonodaji, ki dajejo delavcem pravico do odsotnosti z dela na prazničen in dela prost dan, s pravico do nadomestila plače oziroma do posebnega vrednotenja dela, če morajo delavci, zaradi nepretrganega delovnega oziroma proizvodnega procesa ali posebne narave dela, delati na ta dan.

Že ob pripravi ZPDPD v letu 1991 so se kazale številne dileme in popolnoma raznovrstna stališča glede dni, ki bi jih bilo treba ustrezno obeleževati v naši državi. Predlagatelj je pri pripravi zakona proučil vsa poslana stališča in predloge ter upošteval tudi izide javnomnenjske raziskave, ki je bila opravljena z razlogom, da se z zakonom določijo praznični dnevi, ki imajo splošni pomen ali pomen za vse ali večino državljanov. Ureditev praznikov in dela prostih dni v Republiki Sloveniji mora vsekakor ustrezati dejanskemu odnosu naših državljanov glede pomembnosti določenih datumov, ki jim je treba dati posebno obeležje. Hkrati se je pri določevanju praznikov in dela prostih dni zagotavljala tudi primerljivost z ureditvami v drugih evropskih državah.

Upoštevaje vsa stališča, predloge in izid javnomnenjske raziskave je bila sprejeta ureditev, v skladu s katero je ZPDPD poleg sedmih praznikov (dva dvodnevna) in hkrati dela prostih dni, določil še šest dela prostih dni z verskim obeležjem. Upoštevaje strukturo praznikov po evropskih državah, lahko ugotovimo, da je tudi v večini primerjanih držav večina praznikov verskih, poleg novega leta ter praznika dela pa je praznično obeleževanje vezano še na državnost posamezne države.

Od sprejetja ZPDPD je bilo predlaganih že nekaj dopolnil zakona, pri čemer so bila štiri upoštevana v spremembah in dopolnitvah zakona v letih 2005, 2010, 2015 in 2020, nekaj pa jih Državni zbor Republike Slovenije ni sprejel v obravnavo. Dopolnila so na novo uvedla praznike, ki niso dela prosti dnevi in so se nanašala na dodatno obeleževanje nekaterih dogodkov, ki so v povezavi z zgodovino naroda in države ter slovenskim športom, pri čemer pa ti dodatni prazniki niso bili hkrati opredeljeni tudi kot dela prosti dnevi, temveč le kot prazniki, ki jim je zaradi pomembnosti dogodkov treba dati posebno obeležje (dan Primoža Trubarja, praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, praznik priključitve Primorske k matični domovini, dan suverenosti, dan Rudolfa Maistra in dan slovenskega športa).

Po veljavnem slovenskem zakonu dva praznika (25. junij, dan državnosti in 26. december, dan samostojnosti in enotnosti) obeležujeta pomembne dogodke za samostojnost in državnost Slovenije v letih 1990 oziroma 1991, 27. april pa obeležuje upor proti okupatorju v II. svetovni vojni. Navedeni prazniki so tudi dela prosti dnevi. Dodatno še štirje prazniki, ki pa niso dela prosti dnevi, obeležujejo pomembne dogodke, vezane na zgodovino in državotvornost naše države, in sicer so to združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, priključitev Primorske k matični domovini, dan suverenosti in dan Rudolfa Maistra.

Predlagani dan spomina na zločine italijanskih fašistov bi predstavljal nov praznik, vezan na II. svetovno vojno, pri čemer iz podanega predloga ne izhaja ali se predlaga nov praznik, ki bil dela prost dan ali ne. V zvezi z navedenim poudarjamo, da Vlada Republike Slovenije ne podpira večanja števila prazničnih dela prostih dni, saj bi določitev dodatnih dela prostih dni pomenila dodatno zmanjšanje števila delovnih ur oziroma povečanje obveznosti za delodajalce, kar bi vplivalo tudi na konkurenčnost Republike Slovenije. Sprejeta ureditev ohranja primerljivost števila prazničnih dela prostih dni z drugimi državami Evropske unije. Usklajenost določitve dela prostih dni je v evropskem prostoru izredno pomembna tudi zaradi medsebojnega gospodarskega in finančnega poslovanja.

Cilj zakona, ki ureja praznike in dela proste dni v Republiki Sloveniji, je, da se z zakonom določijo praznični in dela prosti dnevi, ki imajo splošni pomen ali pomen za vse ali večino državljanov. Ureditev praznikov in dela prostih dni v Republiki Sloveniji mora vsekakor ustrezati dejanskemu odnosu naših državljanov glede pomembnosti določenih datumov, ki jim je treba dati posebno obeležje.

Upoštevaje vse navedeno ocenjujemo, da ureditev praznikov in dela prostih dni v Republiki Sloveniji ustreza dejanskemu odnosu naših državljanov glede pomembnosti določenih datumov, ki jim je treba dati posebno obeležje, hkrati pa je tudi primerljiva z ureditvami v drugih evropskih državah, zato menimo, da ni utemeljenih argumentov za spreminjanje zakona v smislu izpostavljenega predloga.