31. 3. 2025
Odziv Ministrstva za naravne vire in prostor
V zadnjem času je zaznati želje po zamenjavi običajne plastike z bioplastiko, čeprav številne raziskave kažejo, da zgolj zamenjava običajne (nerazgradljive) plastike z (razgradljivo) bioplastiko ne bo rešila večjih okoljskih problemov, kot so smetenje morja in voda na splošno ter netrajnostna poraba virov. V naravnem okolju se mnogi tako imenovani "biorazgradljivi" plastični materiali ne razgrajujejo bistveno hitreje od običajnih plastičnih mas. Biorazgradljivi plastični materiali se ne razgradijo v celoti niti med postopki nadzorovanega kompostiranja v velikih kompostarnah. Osnovni surovini za proizvodnjo plastike sta nafta in zemeljski plin, ki ju sicer lahko nadomestimo z obnovljivimi viri, kot so škrob, sladkor in celuloza, vendar pa je največkrat spregledano dejstvo, da se tudi pri pretežno konvencionalni pridelavi in obdelavi pridelkov, iz katerih se pridobivajo škrob, sladkor in celuloza, uporabljajo velike količine fosilnih goriv. Bioplastika ima običajno večji negativni učinek na okolje v primerjavi s konvencionalno proizvedeno plastiko, vsaj kar zadeva rabo kmetijskih zemljišč, evtrofikacijo, zakisanje tal in vode ter izgubo biotske raznovrstnosti. Ocene življenjskega kroga kažejo, da biološka ali biološko razgradljiva plastika nima splošne okoljske prednosti pred običajno plastiko.
Država sicer lahko spodbuja proizvajalce k uporabi razgradljivih embalažnih materialov z uvedbo ustreznih ekonomskih instrumentov. Tak ekonomski instrument predstavlja okoljska dajatev, ki jo embalerji in pridobitelji embaliranega blaga ter proizvajalci in pridobitelji servisne embalaže (embalaža, ki se napolni na prodajnem mestu) plačujejo ob dajanju te embalaže v promet. Osnova za obračunavanje okoljske dajatve je enota obremenitve okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže na kilogram embalaže. Enota obremenitve za servisno embalažo iz biološko razgradljivih materialov je desetkrat nižja od enote obremenitve za servisno embalažo iz materialov, ki niso biološko razgradljivi, in tritisočkrat nižja od enote obremenitve za servisno embalažo na primer iz PVC.
Na podlagi navedenega zaključujemo, da so ukrepi za spodbujanje proizvajalcev za uporabo biološko razgradljivih embalažnih materialov že sprejeti. Velja pa na tem mestu omeniti, da tudi v primeru embalaže ponudba sledi povpraševanju. Okoljsko ozaveščeni potrošniki predstavljamo pomembne deležnike tako pri izbiri embalaže kot pri ravnanju z odpadno embalažo. Proizvajalci se namreč zelo hitro prilagodijo zahtevam potrošnikov in ponujajo take izdelke in v taki embalaži, kot jih potrošniki najraje izbiramo.
Kar zadeva pobudo za ustanovitev podjetja s strani države, ki bi zagotovilo proizvodnjo bioplastike iz konoplje v večjem obsegu, vam pojasnjujemo, da je embalaža in ravnanje z odpadno embalažo v sistemu proizvajalčeve razširjene odgovornosti, kar pomeni, da morajo proizvajalci, ki dajejo na trg embalažo oz. embalirane proizvode v embalaži, finančno in organizacijsko poskrbeti, da se zbrana odpadna embalaža ustrezno nadaljnje obdela na način, da se dosežejo okoljski cilji recikliranja odpadne embalaže. Iz pojasnjenega sledi, da je dajanje embalaže na trg in ravnanje z odpadno embalažo tržna dejavnost.