5. 5. 2025
Odziv Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport
Uvodoma pojasnjujemo, da ustavno načelo svobodne gospodarske pobude gospodarskim subjektom omogoča, da se svobodno odločajo o opravljanju gospodarske (pridobitne) dejavnosti, o izbiri gospodarske dejavnosti, o vstopu na trg in o drugih elementih poslovanja z namenom pridobivanja dohodka in dobička. Skladno z navedenim je zato izbira prepuščena gospodarskim subjektom in je odvisna od različnih dejavnikov, kot so osebne preference, tržne priložnosti in tudi regulatorni okvir. Odločitev o tem, ali bo trgovec, ki opravlja svojo dejavnost na podeželju, na prodajnem mestu zagotavljal tudi poštne storitve in storitev plačila položnic je torej odvisna od potreb v nekem okolju, da se vzpostavi tovrstna pogodbena pošta ter želja in možnosti posameznega trgovca, da se za tak korak odloči.
Vzpostavitev pogodbenih pošt v prostorih prodajaln je v Sloveniji sicer uveljavljena praksa že več kot 10 let. Gre za obliko poštne poslovalnice, ki zagotavlja ponudbo storitev za fizične osebe na enak način kot ostale pošte in je torej enakovredna oblika ostalim poštnim poslovalnicam. Enako kot ostale poštne poslovalnice tudi pogodbena pošta nudi storitve, kot so oddaja in prevzem pošiljk, plačilo položnic, dvig/polog gotovine, dvig gotovine prek POS terminala, nakup znamk, dopisnic, kuvert, paketne embalaže, storitve loterije ipd. Glavna značilnost pogodbene pošte je v tem, da se dejavnost pošte združi z dejavnostjo drugega gospodarskega subjekta, pogodbenika. Takšen model delovanja je primeren tudi z vidika uporabnikov poštnih, bančnih in finančnih storitev, saj je odpiralni čas pogodbene pošte lahko daljši, storitve pa so zaradi tega dostopnejše. Upravljanje pogodbene pošte lahko predstavlja priložnost za izvajalca, pogodbenega partnerja, saj opravljanje poštnih storitev skupaj z osnovno dejavnostjo pripomore k promociji in posledično širitvi osnovne dejavnosti gospodarskega subjekta ter posledično večjemu obisku strank.
Po podatkih iz Letnega poročila o stanju na trgu poštnih storitev v Republiki Sloveniji v letu 2023, ki ga je decembra 2024 objavila Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, je poštno omrežje Pošte Slovenije v letu 2023 obsegalo 476 kontaktnih točk, od tega 168 pogodbenih pošt (ter 283 pošt in 25 premičnih pošt).
V zvezi s trditvijo, da morajo pošte imeti ločene vhode in biti ločene od manjših prodajaln, kar naj bi bil dodaten dejavnik uničenja prodajaln, pojasnjujemo, da le-ta ne drži. Za pojasnilo smo zaprosili Pošto Slovenije d.o.o., kjer zatrjujejo, da minimalnih tehničnih standardov in pogojev za prevzem dejavnosti pogodbene pošte niso spremenili in da v njih tudi ni predpisan ločen vhod.
Na ministrstvu smo s problematiko, s katero se soočajo manjši trgovci na podeželju in v odročnejših krajih, seznanjeni. Zavedamo se, da tovrstne prodajalne omogočajo predvsem starejšemu prebivalstvu preskrbo z osnovnimi živilskimi proizvodi in da je zagotavljanje osnovnih storitev pomembno, če želimo, da ostaja podeželje čim bolj poseljeno. Razumemo tudi, da so stroški poslovanja manjše prodajalne v odročnejšem kraju višji kot so stroški večjega supermarketa, ki ima lahko širši nabor izdelkov in posledično tudi več kupcev ter prometa na zaposlenega. Na ministrstvu smo zato v sodelovanju z Ministrstvom za kohezijo in regionalni razvoj že pristopili k iskanju možnih rešitev za zagotovitev finančnih spodbud, da se prodajalne na podeželju in v odročnejših krajih ohranijo.