25. 3. 2025
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Uvodoma pojasnjujemo, da je pokojninsko in invalidsko zavarovanje socialno zavarovanje, ki temelji na odgovornosti Republike Slovenije, delodajalk in delodajalcev ter na osebni odgovornosti zavarovancev za izvajanje zavarovanja. Gre za sistem, v katerem se s plačilom prispevkov zavarovancev ob izpolnitvi pogojev le-tem zagotovi pravice, ki jih v primeru nastopa zavarovalnih rizikov vnaprej predpisuje zakonodaja, ki to področje ureja. Pravice se tako načeloma in primarno izplačujejo iz sredstev, zbranih s prispevki, ki jih v sistem plačujejo zavarovanci in delodajalci, odgovornost države pa se kaže v dolžnosti vzpostavitve ustreznega sistema ter v zagotavljanju sredstev v primeru, da sredstva, zbrana s prispevki, ne zadoščajo za izplačilo pravic.
Nadalje pojasnjujemo, da je pravica do pokojnine pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki temelji na prispevkih, plačanih v času aktivne dobe. Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US, 133/23 in ZMEPIZ-1B, v nadaljevanju: ZPIZ-2) se pokojninska osnova, od katere odmerimo starostno, predčasno, invalidsko pokojnino in tudi vdovsko pokojnino, praviloma določi na podlagi prejetih plač oziroma zavarovalnih osnov, od katerih so bili obračunani prispevki. Poleg pokojninske osnove pa na višino pokojnine odločilno vpliva tudi dolžina dopolnjene pokojninske dobe, dosežena starost ob upokojitvi oziroma način upokojevanja (starostna/predčasna upokojitev). Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje je zavarovanje, kar pomeni, da morajo biti izplačani zneski sorazmerni z vplačanimi prispevki. Osebe, ki so v sistem vplačevale več ali pa daljše obdobje, so torej upravičene do višje pokojnine. Ker pa gre skladno z Ustavo RS za sistem socialnega zavarovanja, pa le-ta vsebuje tudi določene elemente solidarnosti, ki se kažejo v odmeri pokojnine od najnižje in najvišje pokojninske osnove, kar pomeni, da se od nižje/najvišje pokojninske osnove pokojnina ne more izračunati, kljub temu da je morebiti zavarovanec v sistem vplačeval od nižjega/višjega zneska. Glede na zapisano se osebam, ki so vplačevale prispevke od nižje zavarovalne osnove in je zato njihova pokojninska osnova nižja od najnižje predpisane (le-ta se določi v višini 76,5% povprečne plače), zaradi načela solidarnosti odmeri pokojnina od najnižje pokojninske osnove, kar pomeni, da so upravičene do višje pokojnine kot pa bi bile v primeru strogega zavarovalnega načela. Pravica do pokojnine je tako pravica iz socialnega zavarovanja in je v bistveni povezavi s plačevanjem prispevkov in s trajanjem dobe, v kateri so bili plačani prispevki. Sistem poleg tega vsebuje tudi druge solidarnostne elemente – npr. najnižjo pokojnino, zagotovljeno višino pokojnine in tudi institut najnižje invalidske pokojnine.
Prav tako sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja pozna zagotovljeno pokojnino, ki se zagotavlja starostnim, invalidskim in vdovskim upokojencem. Gre torej za ožji krog oseb, ki imajo daljšo pokojninsko dobo, zaradi česar so bili s strani zakonodajalca prepoznani kot tista kategorija, ki se jo dodatno nagradi za dolgoročno vključenosti v pokojninski sistem. Dejstvo je, da so vsi posamezniki, ki prejemajo pokojnino, zanjo izpolnili take ali drugačne z zakonom predpisane pogoje, saj sicer do pokojnine ne bi bili upravičeni, vendar pa niso vsi vplačevali v pokojninsko blagajno enako dolgo časovno obdobje.
Na gmotni položaj uživalcev pravic iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja pomembno vpliva tudi redno usklajevanje njihovih prejemkov, kar je temeljni instrument, s katerim se ohranja realna vrednost pokojnin v daljšem časovnem obdobju in zagotavljanje izplačevanja letnega dodatka. Le-ta se z namenom zagotavljanja boljšega materialnega položaja izplačuje v petih razredih za upokojence oziroma v treh razredih za uživalce nadomestil iz invalidskega zavarovanja na način, da višji znesek dobijo prejemniki nižjih pokojnin oziroma nadomestil in nižji znesek prejemniki višjih pokojnin oziroma nadomestil.
Na koncu ministrstvo še dodaja, da vzporedno s sistemom socialnega zavarovanja v Republiki Sloveniji obstaja tudi sistem socialnega varstva, ki med drugim omogoča posameznikom, ki brez lastne krivde nimajo zadosti sredstev za preživetje, prejetje določenih sredstev, ne glede na predhodno plačilo prispevkov. Med pravice iz tega sistema med drugim spadajo tudi pravice do denarne socialne pomoči, do varstvenega dodatka ter do izredne denarne socialne pomoči o dodelitvi katerih odloča Center za socialno delo. Pogoji za pridobitev teh pravic niso vezani na predhodno zavarovanje, temveč na socialno stisko posameznika.