Urgentno sprememba po hitrem postopku delovnapravna zakonodaja
Predlagam vladi in ministrstvom, da po hitrem postopku sprožijo strožje in učinkovitejše postopke ter spremembe zoper kršitelje delodajalce, delovnopravne zakonodaje po Avstrijskem zgledu in vzorcu, ker se pri nas stvari ne premaknejo iz mrtve točke. Ker samo globe očitno ne zaležejo, škoda se pa še naprej dela, kaj šele izkoriščanje delavcev.
Kršitelji delovne zakonodaje so obsojeni na takojšnje prenehanje dejavnosti pri naročniku
Velenje - Podjetja, kot so SCT, Vegrad, Prevent in podobna, v Avstriji ne bi mogla toliko časa izčrpavati svojih delavcev brez plač, saj bi morala že veliko prej pobrati šila in kopita ter izginiti iz države. Preganjala bi jih avstrijska zakonodaja, za petami bi jim stali tamkajšnji uradi in inšpektorji.
Na avstrijskem trgu dela podjetniki tipa Zidar in Tovšak ne bi mogli tako izkoriščati svojih gradbenih delavcev. Inšpektorji in različni uradi bi jim bili za petami veliko prej kot v Sloveniji.
Po 1. maju, ko se je odprl avstrijski delovni trg, lahko gradbene firme, obrtniki in druga podjetja vstopajo v sosednjo državo, a tam je treba predpise tudi spoštovati. Veliko sta o tem včeraj v Velenju na tamkajšnjem sedežu Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice povedala odvetnica dr. Maria Škof, ki od leta 2009 dela v Sloveniji v odvetniški pisarni Grilc&Partnerji, ter Miran Breznik, svetovalec ABA Investa iz Avstrije, ki ima dolgoletne izkušnje s svetovanjem slovenskim podjetjem.
Po njuni predstavitvi je bilo več kot jasno, da je delovnopravni okvir pri sosedi urejen in strožji. Škofova je opozorila, da je ob sklenitvi pogodbe z avstrijskim naročnikom treba vedeti, ali se bo tam opravljala regulirana dejavnost, ki je podvržena natančnejšim presojam. V tako imenovano regulirano dejavnost sodijo storitve, ki so na tem pomembnem arhaičnem seznamu že desetletja in je zanje treba imeti mojstrski izpit. Skoraj vse dejavnosti s področja gradbeništva sodijo med regulirane dejavnosti.
Podjetje mora delovati najmanj dve leti
Podjetje ali samostojni podjetnik, ki želi opravljati storitve v Avstriji, mora torej najprej ugotoviti, kakšna je njegova dejavnost. Dokumente, ki jih je treba priložiti za priglasitev, nato pregledajo na Dunaju. Zaradi velikega navala, kot je dejala Škofova, zdaj to traja že okoli dva meseca, še pred letom dni pa so vse uredili v enem tednu. Pogoj za priglasitev je tudi ta, da mora podjetje ali s.p. najmanj dve leti res delovati.
Izkazalo se je, da so Romuni in Bolgari ustanavljali s.p.-je v Sloveniji, kjer je to zelo preprosto, in so menili, da bodo na osnovi tega lahko šli delat v Avstrijo. Taka rokohitrsko ustanovljena podjetja ali samostojne podjetnike pa, kot je povedala Škofova, v Avstriji preverjajo. "Veliko je papirologije in treba je dobro premisliti, kaj se splača. Ko podjetju uspe, da ga vpišejo na seznam storitev, ki se lahko opravljajo v Avstriji, nastopi druga faza, ko je treba delo, ki ga podjetje dobi pri naročniku, tudi opraviti. Nekateri so menili, da je dovolj, če ustanovijo s.p. in bodo lahko spravili delavce čez mejo, vendar to ne gre, saj se preverja, ali je nekdo s.p. ustanovil samo zaradi formalnosti ali pa ima to tudi dejansko vsebino," je povedala Škofova.
Oderuštvo je kaznivo dejanje
Podjetja morajo priglasiti na Dunaju tudi delavce in pri tem sporočiti, kakšno plačo bo dobil delavec za čas, ko bo delal v Avstriji. Pri tem mora podjetje upoštevati avstrijsko kolektivno pogodbo z vsemi določbami, kot so delovni čas, dopusti in drugo. Pri gradbeni dejavnosti je treba za delavce še vplačevati prispevke v sklad BUAK (gre za blagajno, iz katere se izplačujejo odpravnine in nadomestila za dopust) za vsak dan napotitve na delo v Avstrijo, uradnikom pa predložiti obrazec, da se za delavce plačuje tudi prispevke v Sloveniji.
Avstrija je 1. aprila sprejela poseben zakon zoper socialni in plačilni damping. Ta predvideva visoke globe za kršitelje, ki ne spoštujejo delovne zakonodaje. "Po 1. maju so stanje na terenu začele preverjati posebne ekipe. Če podjetje ne plačuje delavcev po avstrijskih kolektivnih pogodbah, ga vpišejo na seznam prekrškarjev, ti pa avtomatično izgubijo možnost kandidirati za posle iz javnih naročil. Javna naročila pa za podjetja iz slovenskega obmejnega območja niso tako nezanimiva," pravi Škofova. Oderuštvo, kakršnega so bili deležni pri nas Vegradovi delavci, je v Avstriji po tem zakonu kaznivo dejanje. Podjetje, ki krši ta zakon, nima izhoda. Lahko se pritoži, a to ne zadrži odločbe, ki pomeni, da mora takoj zapustiti gradbišče in državo.
Škofova zato v vsakem primeru svetuje: "Če želite vstopiti na avstrijski trg, se držite pravil."