24. 6. 2025
Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Goljufive prakse v verigi preskrbe s hrano so resen problem, ki lahko ogroža zaupanje potrošnikov, pošteno konkurenco in nenazadnje varnost živil. V ta namen je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, v novi zakon vključila tudi določbe, ki obravnavajo goljufive prekse oziroma zavajanja potrošnikov.
Novi Zakon o varni hrani in krmi (ZVHK), ki je trenutno v fazi medresorskega usklajevanja.
Predlog ZVHK uvaja bolj strukturiran pristop k sankcioniranju prekrškov, saj razvršča prekrške glede na njihovo težo na lažje, običajne in hujše, kar omogoča bolj sorazmerno in pregledno določanje sankcij.
Posebej velja izpostaviti, da ZVHK določa višje razpone glob pri hujših kršitvah (kamor spadajo tudi goljufive prakse), predvsem za pravne osebe in večje gospodarske subjekte, kar pomembno prispeva k odvračilnemu učinku zakonodaje. Posebnost predloga ZVHK je tudi v tem, da bolj jasno opredeljuje razmerja med višinami glob za različne vrste subjektov (npr. pravna oseba, s.p., odgovorna oseba), s čimer se zagotavlja večja usklajenost med težo kršitve in položajem zavezanca v prehranski verigi. Tako se npr. za hujše prekrške se z globo od 10.000 do 100.000 eurov kaznuje pravna oseba, če se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa z globo od 20.000 do 200.000 eurov, samostojni podjetnik posameznik pa se za prekršek kaznuje z globo od 5.000 do 50.000 eurov.
Posebna pozornost je v zakonu namenjena ponavljajočim se goljufivim praksam, za katere je predvidena globa v višini od 0,5 % do 5 % letnega prometa pravne osebe, samostojnega podjetnika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, oziroma njihovih podjetij v skupini za predhodno poslovno leto (111. člen predloga ZVHK). Takšna ureditev pomeni pomembno novost in izrazito zaostritev kaznovalne politike z jasnim odvračilnim učinkom.
S tem pristopom želimo doseči preventivni in odvračilni učinek, pri čemer je zlasti poudarjena odgovornost večjih gospodarskih subjektov, ki s svojim vplivom na trg nosijo tudi večjo družbeno odgovornost.
Zavedamo se namreč da je učinkovito delovanje pristojnih inšpekcijskih organov, skupaj z ustreznimi zakonskimi podlagami, ključnega pomena za preprečevanje in sankcioniranje goljufivih praks.