12. 3. 2025
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Na podlagi prejetega predloga MDDSZ ugotavlja, da predlagatelj ne navaja konkretnega naziva subvencijskega programa, na katerega se očitki nanašajo. V okviru ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ZRSZ izvaja le en primerljiv program, in sicer Zaposli.me+.
V skladu s pogoji, določenimi v Javnem povabilu delodajalcem za izvedbo projekta v okviru programa Spodbujanje zaposlovanja – Zaposli.me+ (v nadaljevanju: Javno povabilo) morajo delodajalci, ki želijo kandidirati za določene programe subvencioniranja zaposlovanja, izpolnjevati predpisane pogoje, ki se določijo v konkretnem razpisu oziroma javnem povabilu, ki ga objavi ZRSZ. Primeroma: na javnem povabilu bo uspešen delodajalec, ki izpolnjuje pogoje javnega povabila: imeti mora poravnane vse zapadle davke in druge obvezne dajatve v RS za določeno obdobje pred oddajo ponudbe, je v zadnjih 3 mesecih pred mesecem oddaje ponudbe zaposlenim redno mesečno izplačeval plače in prispevke za obvezna socialna zavarovanja, do zavoda nima neporavnanih obveznosti na podlagi pogodb o dodelitvi sredstev aktivne politike zaposlovanja, v zadnjih 12 mesecih pred oddajo ponudbe ni kršil pogodbenih obveznosti pri izvajanju programov itd. V primeru, da je delodajalec voden v Evidenci delodajalcev z negativnimi referencami zaradi kršitve delovnopravne zakonodaje, se ZRSZ lahko odloči, da ponudbe ne bo sprejel. Delodajalec z oddajo ponudbe soglaša, da ZRSZ v uradnih evidencah državnih organov in nosilcev javnih pooblastil preveri izpolnjevanje pogojev za sodelovanje v konkretnih javnih povabilih. Navajanje neresničnih podatkov ima za posledico materialno in kazensko odgovornost. Oddaja ponudbe pomeni, da se delodajalec strinja z vsemi pogoji in določili Javnega povabila ter sprejema in se v celoti strinja z vzorcem Pogodbe o izvedbi projekta v okviru programa Spodbujanje zaposlovanja – Zaposli.me+ (v nadaljevanju: Pogodba o izvedbi programa), ki je sestavni del dokumentacije Javnega povabila, sklenjene med ZRSZ in delodajalcem. Sprejete so pravočasne, popolne in razumljive ponudbe, ki izpolnjujejo vsa določila in pogoje javnega povabila ter na merilih za ocenjevanje prejmejo zadostno število točk. Delodajalca, katerega ponudba je sprejeta, ZRSZ praviloma v določenem roku obvesti o njenem sprejemu in ga pozove k podpisu Pogodbe o izvedbi programa, kjer so opredeljene pristojnosti in odgovornosti delodajalca. ZRSZ je po izteku subvencionirane zaposlitve zavezan k spremljanju ohranitev zaposlitve, pri čemer delodajalec ne krši pogodbe, če zaposlitev po preteku 12 – mesečne subvencionirane zaposlitve ne ohrani, saj se z iztekom subvencionirane zaposlitve izteče tudi Pogodba o izvedbi programa.
Vezano na očitke glede zlorabe državnih sredstev, MDDSZ izpostavlja, da dodeljena sredstva za izvedbo projekta v okviru programa Zaposli.me+ predstavljajo pomoč po pravilu »de minimis«, priglašeno s shemo »Spodbujanje usposabljanja in zaposlovanja«, št. priglasitve sheme: M001-5022860-2024 z dne 12. 2 2024, in sicer skladno z Uredbo Komisije (EU) 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L 2023/2831 z dne 15. 12. 2023). Skladno z navedeno shemo skupni znesek pomoči, dodeljen enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« ne sme presegati 300.000,00 EUR v katerem koli triletnem obdobju. V skladu z navedenim, ZRSZ izpolnjevanje pogoja za dodelitev pomoči po pravilu »de minimis« za potencialne prejemnike ter za podjetja, ki so z njimi povezana tako, da se štejejo za enotno podjetje, preverja na podlagi kriterijev pomoči po pravilu »de minimis« in na podlagi predloženih podatkov delodajalca o morebitnih že prejetih »de minimis« pomočeh in o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške ter o podjetjih, s katerimi je povezan, ki so sestavni del ponudbe za izvedbo projekta ter na podlagi evidenčnih podatkov Sektorja za spremljanje državnih pomoči na Ministrstvu za finance.
V primeru, da ZRSZ ugotovi, da bi skupna vrednost pomoči, dodeljene enotnemu podjetju, presegala 300.000,00 EUR v katerem koli triletnem obdobju, ne glede na obliko, ali namen pomoči oziroma ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali EU, delodajalcu pomoči po pravilu »de minimis«, ne bo dodelil. V primeru, da z dodelitvijo sredstev na podlagi objavljenega javnega povabila delodajalec prekorači dovoljeni znesek pomoči po pravilu »de minimis« v predpisanem obdobju, je dolžan vrniti celotno prejeto subvencijo, s katero/ima/i je bil presežen dovoljeni znesek, skupaj z obrestmi v višini zakonitih zamudnih obresti, ki so obračunane od dneva prejema sredstev do dneva vračila oziroma plačila.
Vezano na trditve predlagatelja, da se preko subvencijskih programov kršijo pravice delavcev in izkorišča delovna sila, izpostavljamo, da je v točki 7.2 Javnega povabila, pod dodatnimi pogoji za sprejem ponudbe delodajalca na Javno povabilo, navedeno:
»Število možnih prejetih subvencij Delodajalec lahko odda eno ali več ponudb, vendar za omejeno skupno število brezposelnih oseb iz ciljne skupine, ki jih želi vključiti v projekt. Število možnih prejetih subvencij je odvisno od povprečnega števila oseb, ki jih je imel prijavljene v vsa obvezna socialna zavarovanja za najmanj polovični delovni čas v zadnjih 3 mesecih pred mesecem oddaje ponudbe na javno povabilo, ter znaša:
- od 1 do vključno 2 povprečno prijavljeni osebi: delodajalec lahko prejme subvencijo za največ 1 subvencionirano zaposlitev;
- od 3 do vključno 5 povprečno prijavljenih oseb: delodajalec lahko prejme subvencijo za največ 2 subvencionirani zaposlitvi;
- od 6 do vključno 50 povprečno prijavljenih oseb: delodajalec lahko prejme subvencijo za največ 5 subvencioniranih zaposlitev;
- več kot 50 povprečno prijavljenih oseb: delodajalec lahko prejme subvencijo za največ 10 subvencioniranih zaposlitev.
V povprečno število oseb, ki jih je imel delodajalec prijavljene v vsa obvezna socialna zavarovanja za najmanj polovični delovni čas v zadnjih treh mesecih pred mesecem oddaje ponudbe na javno povabilo, se ne vštevajo zaposleni, ki imajo z Zavodom sklenjeno pogodbo o vključitvi v javno delo. V primeru, da povprečno število oseb ne predstavlja celega števila, se število zaokroži navzdol (primer: povprečno število 5,9 se zaokroži na število 5).«
V zvezi z zgoraj navedeno določbo Javnega povabila MDDSZ pojasnjuje, da se sredstva, povezana s subvencijskim programom koristijo pravično in v sorazmernem delu, glede na število zaposlenih v posameznem podjetju, saj je namen subvencijskih programov spodbujanje k zaposlovanju in ne financiranje stroškov zaposlene osebe pri delodajalcu. Navedena oblika pomoči se nanaša na obdobje trajanja Javnega povabila, zato ni mogoče, da bi se subvencije kumulirale na način, kot se opisuje v predlogu.
Kot opredeljuje Pogodba o izvedbi programa, vezano na nadzor in kršitve pojasnjujemo, da je v navedeni pogodbi v primeru neizpolnjevanja obveznosti delodajalca v zadnjem odstavku 11. člena pogodbe določeno, da v primeru kršitve zaradi predčasne prekinitve subvencionirane zaposlitve iz poslovnih razlogov, sporazumnega prenehanja na pobudo delodajalca ali prekinitve zaposlitve s strani vključene osebe zaradi krivdnih razlogov na delodajalca oziroma nespoštovanja določb iz 4. točke prvega odstavka 7. člena te pogodbe, le-ta v naslednjih 12 mesecih od dneva prekinitve, ne more uspešno kandidirati na javna povabila ZRSZ. V primeru, da ZRSZ ugotovi te kršitve s strani delodajalca, ga o ugotovitvah obvesti in to upošteva pri nadaljnjem izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja.
Za izvajanje nadzora delovno pravne zakonodaje je pristojen Inšpektorat RS za delo (IRSD), ki opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov s področja varnosti in zdravja pri delu, delovnih razmerij, minimalne plače, trga dela in zaposlovanja, dela in zaposlovanja tujcev, sodelovanja delavcev pri upravljanju ter stavk, če zakon ne določa drugače, pri čemer se inšpekcijski postopki vodijo po uradni dolžnosti. IRSD je v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi delavcev pristojen ugotavljati morebitne kršitve v zvezi z izvedbo samega postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Za zagotavljanje nadzora in resničnosti podatkov, posredovanih od delodajalcev, lahko tehnično, administrativno in finančno kontrolo programa ali dokumentov izvajajo ZRSZ in institucije/organi RS ter Evropske unije, vključno z njihovimi pooblaščenci, ki so pristojni za izvrševanje nadzora nad namensko porabo proračunskih sredstev RS in sredstev EU. Delodajalec se s podpisom Pogodbe o izvedbi programa zaveže, da bo nadzornim organom predložil vse relevantne dokumente, ki izkazujejo resničnost, pravilnost in skladnost stroškov, sofinanciranih za izvajanje predmeta pogodbe, predložil vsa dokazila, ki bodo dokazovala izvajanje programa in izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, navajal vsa dejstva in dokaze, ki bi lahko vplivali na pravilnost ugotovitev v navedenih postopkih, in na kraju samem omogočil vpogled v delovno okolje oseb, vključenih v subvencionirano zaposlitev, računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem posameznega projekta ter za potrebe nadzora, poročanja in spremljanja zagotovil vse zahtevane podatke. Glede izpostavljenih predlogov rešitev pod točko 4. in 5., ki se
nanašata na zaščito delavcev in kazni za zlorabe, pa MDDSZ dodaja, da so pravice delavcem zagotovljene z veljavno delovnopravno zakonodajo, varstvo pravic, ki ga določa ZDR-1, pa velja za vse delavce. Iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 izhaja, da ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca lahko delavec zahteva v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem. Spori o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja so prednostni.
Iz navedenega torej izhaja, da je ukrep subvencioniranega zaposlovanja namenjen spodbujanju zaposlovanja in zmanjševanju brezposelnosti. Pri tem pa so v okviru pravnih podlag in javnega povabila vzpostavljeni mehanizmi nadzora, ki preprečujejo kršitve pravic delavcev in zlorabo državnih sredstev.