Uvedba obveznega pojasnila razlogov za zavrnitev kandidatov za delovna mesta
Trg dela je poln anomalij in ta hip povsem neuporabnih zakonskih členov, ki jih je zelo težko ali praktično nemogoče smiselno uporabiti v iskanju pravice. Zakone imamo zato, da družbo delajo bolj pravično in bolj enakopravno. Ta predlog bi moral biti obravnavan brez zahtevanih glasov, ker podjetja seveda združeno napadejo tovrstne predloge, in potem imate navidezno negativno ocenjen predlog, ki pa v resnici omogoča DEJANSKO in KONKRETNO zaščito prebivalstva. Nenazadnji tudi tistih, ki bi zakonu nasprotovali.
Prijave na delovna mesta so področje, kjer zeva ogromna luknja, polna nekorektnih praks, diskriminacije, nekorektne obravnave in drugih oblik nestrokovnega ravnanja, česar si sicer kot družba nočemo priznati, a je to neizpodbitno dejstvo. K temu doprinesejo predvsem kadrovnice, ki vodijo selekcijske postopke. Imamo ZDR, ki sicer konkretno opredeljuje kršitve, a le-te je praktično nemogoče uporabiti pri iskanju pravice, saj vse člene, ki se spopadajo z diskriminacijo (nacionalno, versko, rasno, osebne okoliščine ipd.) povsem razvrednoti del, v katerem je navedeno, da pri kadrovanju delodajalcem ni treba pojasnjevati razlogov za zavrnitev. Tako je lahko oseba zavrnjena, ker je recimo predebela, kadrovnici neprivlačna, se narobe piše ipd., žrtev pa tega ne more smiselno dokazovati, saj se nima na podlagi česa sklicevati na 6. člen ZDR.
Tako ni redkost, da oseba, ki ima izjemno, strokovno znanje, ne pride skozi sito subjektivnih ocen in pričakovanj kadrovnic, ki vodijo postopke. Predsodki, negativna selekcija itd. močno škodijo trgu dela, hkrati pa pomanjkljiva zakonodaja onemogoča iskalcem zaposlitve, da se pri svojem boju za pravice konkretno sklicujejo na sprejete dele zakonodaje, ki so bojda tam zato, da v družbo vnašajo pravičnost in enako obravnavo.
PREDLOG SPREJEMA DVEH ZAKONSKIH DOPOLNITEV:
1. Sprejem zakona, ki zakonsko določi, da je pojasnilo razlogov za zavrnitev obvezno in mora biti smiselno. Torej mora konkretizirati razloge za zavrnitev! Če tega ni, se uvede sankcija, ki mora biti v zakonu opredeljena, ker če ni opredeljena globa, se inšpektorat ne more niti spopadati s kršitvami. Ugotovljene kršitve se kaznujejo z denarno kaznijo in avtomatično se določi odškodnina osebi, ki je žrtev nekorektne prakse, pri čemer od žrtev ne zahteva zatekanja k dragi in časovno potratni civilni tožbi, temveč se ob ugotovljeni kršitvi osebi dodeli odškodnina v znesku 5000 EUR, ki je hkrati ukrep zoper kršitelje. Tako bi trg dela postal resen in normalen.
2. Zakonsko se določi, da mora biti kontaktna telefonska številka in oseba, ki je odgovorna za kadrovske zadeve, javno objavljena in dostopna na spletu. Kršitev se kaznuje z denarno kaznijo 3500 EUR. Nadlegovanje kadrovnikov se seveda tudi kaznuje. Žal smo postali družba, ki ne zna drugače, kot skozi sankcije, ker moralno sami pogosto ne znamo nastopiti pravilno.
Prednosti ob sprejemu teh zakonskih dopolnitev:
Povečanje transparentnosti: Obveznost delodajalcev, da navedejo konkretne razloge za zavrnitev, bi zmanjšala možnosti diskriminacije in prisilila podjetja k bolj premišljenim in objektivnim odločitvam.
Ukrepi proti diskriminaciji: Predlog natančno naslavlja problem subjektivnih in predsodkovnih odločitev, ki lahko oškodujejo kandidate.
Praktična zaščita žrtev: Predvidene kazni in avtomatične odškodnine bi olajšale uveljavljanje pravic žrtev, saj ne bi potrebovale dolgotrajnih pravnih postopkov.
Javna dostopnost kontaktnih podatkov: To bi izboljšalo komunikacijo med kandidati in odgovornimi za kadrovanje ter povečalo odgovornost podjetij.
Pravna skladnost:
Vse spremembe bi morale biti usklajene z obstoječimi zakoni (npr. GDPR), da se preprečijo morebitne kolizije.
Zahteva po obrazložitvi zavrnitev bi lahko posegla v pravico podjetij do svobodne izbire, zato se smiselno določi "razmerje" pravic in dolžnosti. Oseba ima pravico biti enakopravno obravnavana, podjetje ima pravico izbrati kogarkoli - to je evidentna kolizija.