Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Odprava večkratnega obdavčevanja za pravičnejši davčni sistem

306 OGLEDOV 9 KOMENTARJEV

Takoj ukiniti dvojno ali večkratno obdavčevanje!

Plačevanje davka na plačo, nato pa še prek DDV-ja za osnovne življenjske stroške, je nesprejemljivo. Nujno je potrebno uvesti davčne olajšave za osnovne stroške, kot so hrana, energenti in šolske potrebščine. Ustvariti je treba posebno kategorijo izdelkov in storitev, ki so oproščeni DDV-ja ali imajo simbolično stopnjo, npr. 1–5 %, kar bi zmanjšalo dvojno obdavčevanje osnovnih življenjskih potrebščin.

 

Poleg tega je ključno zagotoviti transparentno uporabo davčnih prihodkov. Državljani morajo vedeti, kam gre njihov denar. Zaupanje v sistem je mogoče povečati z vlaganjem v infrastrukturo, zdravstvo in izobraževanje.

 

Dodatek:

Poleg ukinitve večkratnega obdavčevanja bi bilo treba:

 

1. Prenoviti cestninski sistem:

Akcize na gorivo že vključujejo del za vzdrževanje cest, zato je dodatno plačevanje vinjet in cestnin nesorazmerno. Akcize bi morale pokriti ta strošek, s čimer bi se odpravila potreba po večkratnem plačevanju za uporabo cest.

 

 

2. Digitalizacija davčnega sistema:

Uvesti jasen in pregledno zasnovan digitalni sistem za sledenje davčnim prihodkom, da bi državljani v realnem času videli, kako se porablja njihov prispevek.

 

 

3. Uvedba neobdavčljivih osnovnih potrebščin:

Zakonodaja bi morala jasno opredeliti osnovne življenjske potrebščine, kot so hrana, energenti, zdravstvene storitve in šolski pripomočki, za katere bi bil DDV minimalen ali ničeln.

 

 

4. Davčna reforma za pravičnejši sistem:

Prilagoditi davčne stopnje glede na vrsto prihodka, tako da tisti z nižjimi dohodki ne nosijo nesorazmerno visokega bremena, medtem ko bi luksuzne dobrine ostale bolj obdavčene.

44 glasov

7 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 21 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR 3 3man 22 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


11. 3. 2025

Odziv Ministrstva za finance

Država za svoje delovanje in za zagotavljanje določene ravni javnih storitev (kot so zagotavljanje notranje in zunanje varnosti, šolstvo, znanost, kultura idr.) potrebuje določena sredstva. V največji meri se državni proračun financira z davki. Pri oblikovanju ustrezne ravni obdavčitve zasledujemo dva cilja, in sicer zagotavljanje javnofinančnih prihodkov države, ki so potrebni za zadovoljevanje skupnih potreb, ter zagotavljanje pogojev za rast gospodarstva in (posledično) blaginjo prebivalstva s čim bolj primerno davčno strukturo in uporabo davčnih izdatkov (to so davčne olajšave in oprostitve). Glede na navedeno se v okviru davčne politike poskušajo sprejemati tisti ukrepi, s katerimi se lahko v največji možni meri zasleduje oba navedena cilja.

Struktura davkov je zelo pomembna pri zagotavljanju pogojev za gospodarsko rast, pri čemer študije kažejo, da imajo največji vpliv na gospodarsko rast neposredni davki (dohodnina, davek od dohodkov pravnih oseb in prispevki za socialno varnost), davki na premoženje in potrošnjo (vključujoč okoljske dajatve) pa so manj škodljivi za gospodarsko rast.

Podatki iz konsolidirane bilance javnega financiranja kažejo, da največji delež v davčnih prihodkih predstavlja davek na dodano vrednost (v letu 2023 je zagotavljal 23 % vseh davčnih prihodkov). Med davki je zelo pomembna še dohodnina (15 % vseh davčnih prihodov v letu 2023), poleg tega pa so v javnem financiranju pomembni še prispevki za socialno varnost, ki skupaj predstavljajo kar 42 % vseh »davčnih« prihodkov.

Mednarodna primerjava strukture davčnih prihodkov, izražena v odstotkih BDP, pokaže, da je Slovenija v vrhu EU držav po prihodkih iz naslova prispevkov za socialno varnost, približno na sredini EU držav po prihodkih iz naslova davka na dodano vrednost in v drugi polovici držav po višini bremena iz naslova dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb.

Slovenski davčni sistem tako kot velika večina sodobnih davčnih sistemov zagotavlja davčne prihodke preko različnih davkov. Zaradi zagotavljanja visoke ravni nekaterih javnih storitev (npr. zdravstvo, pokojnine) odstopamo navzgor pri obremenitvi s socialnimi prispevki, sicer pa po skupni obremenitvi z davki in prispevki v BDP med EU državami zasedamo 13. mesto. Po višini skupnih bremen torej v Sloveniji ne odstopamo od  EU povprečja oziroma smo celo pod njim, po strukturi davčnega sistema pa sledimo sodobnim ureditvam in zagotavljamo pravično porazdelitev davčnega bremena.

Vsekakor pa se strinjamo, da je razprava o primerni davčni politiki vedno dobrodošla, saj omogoča iskanje najboljših rešitev za družbo kot celoto. Vendar morajo biti vsake spremembe v davčnem sistemu temeljito preučene in izpeljane na način, ki zagotavlja dolgoročno stabilnost države, predvidljivost za gospodarstvo in dostop do kakovostnih javnih storitev za vse državljane.

Komentarji




    Nalagam ...