Nepremičninski davek in davek na premoženje
Davek na nepremičnine mora biti uveden brez izjeme na vse nepremičnine! Primeri dobre prakse iz tujine kažejo, da v državah, kjer je davek brezpogojen, državljani potrebujejo manj povprečnih plač za nakup stanovanja. Nasprotno pa v državah z izjemami (npr. prva nepremičnina oproščena davka) prihaja do slabših razmer na nepremičninskem trgu.
Kot socialna država moramo določiti normativ, koliko kvadratnih metrov (m²) je potrebno za dostojno življenje posameznika. Povprečna vrednost takšne površina na posameznika bi bil popolnoma oproščen davka saj bi hkrati z uvedbo davka na nepremičnine ukinili nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ).
Predlog za oprostitev davka:
Normativ za dostojno življenje: na primer, 80 m² na osebo.
Normativ za določitev vrednosti olajšave bi lahko bila povprečna cene na m² v sloveniji: na primer, 1.800 EUR/m².
*povprečna cena, ki sem jo podal za primer je izmišljena oz. na pamet ocenjena
Obdavčitev nepremičnin:
Stopnja davka: 1,5 % od ocenjene vrednosti nepremičnine po GURS-u.
Gospodarski in poslovni objekti: nižja stopnja davka ali morda celo oproščeni (spodbujanje gospodarstva)
*če je podjetje registrirano v stanovanju ali hiši, kjer ima lastnik stalno prebivališče, se ta nepremičnina smatra kot stanovanjski objekt
Primer izračuna:
80 m² x 1.800 EUR/m² = 144.000 EUR, kar pomeni, da je posameznik oproščen davka za nepremičnino v višini do 144.000 EUR. Če sta na istem naslovu dva lastnika (npr. mož in žena), znaša skupna oprostitev 288.000 EUR. Ta oprostitev velja samo za nepremičnino, kjer imajo lastniki stalni naslov. Torej, če je na primer hiša 200 m² po GURS-u vredna 350.000 EUR - olajšava 288.000 EUR = 62.000 EUR vrednost od katere se plača 1,5% davka. Slednje pomeni, da družina z hišo, kjer sta lastnika mož in žena z stalnim bivališčem na tem naslovu in ki je po gursu vredna 350.000 EUR, plača letno 525 EUR davka.
Na ta način se izognemo nesorazmernemu obdavčevanju. Nekdo, ki ima hišo 200 m² v Ljubljani vredno 500.000 EUR naj bi plačal več davka, kot nekdo z enako hišo v prekmurju kjer je vrednost 200.000 EUR. S tem se izognemo tudi nesorazmernosti v primeru trenutne predlagane oprostitivi davka prve nepremičnine in pa s tem povezanimi neskončnimi mahinacijami, ko bodo državljani na vikendih in še kje prijavljali stalna bivališča otrok, sorodnikov, itd.
Kot rečeno je olajšavo možno uveljavljati le na nepremičnini stalnega bivališča. Torej v kolikor imata ta dva lastnika še stanovanje ali vikend v vrednosti npr. 200.000 EUR, plačata na to vrednost celotnih 1,5% davka oz. 3.000 EUR. S tem se bo občutno povečala dinamika oddajanja praznih nepremičnin in/ali prodaje nepremičnin kot naložbe.
Nepozidana stavbna zemljišča:
Nepozidana stavbna zemljišča bi bila obdavčena po višji stopnji, npr. 3 % od vrednosti.
Namen: Spodbuda za prodajo in pozidavo teh zemljišč. Trenutno občine zaradi prevelikega števila nepozidanih zemljišč težje pridobivajo širitvene plane. Prostor za bivanje in gradnjo ne sme biti privilegij posameznikov, temveč dostopen vsem.
Obdavčitev depozitov na bankah:
Treba je določiti mejo, do katere so depoziti oproščeni davka npr. 200.000 EUR. Višek depozitov bi bil obdavčen s stopnjo 1,5 %, podobno kot nepremičnine.
Namen: Spodbuda za vlaganje depozitov v rotacijo na trgu, saj neaktivna sredstva na bankah niso koristna ne za državo ne za posameznike. Gospodarske družbe in podjetja so iz tega izvzeta!
Z zbranimi davki bi bilo treba razbremeniti obdavčitev plač, pri čemer bi Slovenija postala država z najnižjo obdavčitvijo plač v EU. To bi privabilo delovno silo iz drugih držav EU, kar bi spodbudilo razvoj gospodarstva, družbe in države.
Za reševanje stanovanjske problematike je NUJNO potrebno tudi:
- vlkjučiti tudi visok davek na nepremičnine na katerih je prijavljenih več ljudi za kolikor ima nepremičnina uporabno dovoljenje! S tem bi reševali tudi problematiko kjer je v majhnem stanovanju prijavljenih po 10 ali celo 100 oseb.
- prepovedati kratkoročne najeme (AIRBNB), ki škodujejo turistični veji gospodarstva in hkrati zvišujejo potrebo po neremičninah ter s tem zvišujejo ceno, da si jih državljani ne morejo privoščiti. Z regulacijo enostavno določimo, da turistično dejavnost opravljalo podjetja, ki se ukvarjajo s turističnimi storitvami in imajo za to ustrezne kapacitete.
Kateri veljavni davki so po veljavni davčni ureditvi v Sloveniji povezani z nepremičninami? Davek na dohodek je plačan še pred kakršno koli investicijo; imamo dvoodstotni davek na promet nepremičnin, pri novogradnjah davek na vse proizvode in storitve (DDV); od prihrankov plačujemo davek na obresti in od kapitalskih naložb davek na kapitalske dobičke; lastniki, ki nepremičnine oddajajo, plačujejo davek na oddajanje nepremičnin ... In še vedno imamo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Občine trdijo, da z NUSZ deloma financirajo komunalno infrastrukturo, vendar to ne drži, saj te stroške lastniki že plačujemo v obliki položnic za komunalne storitve. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je torej de facto že davek na nepremičnine in je kot takšen sporen. Davek plačujemo samo zato, ker nekaj imamo; torej zgolj za posedovanje lastnih nepremičnin, ne pa zato, ker s tem nekaj zaslužimo. S trenutnim sistemom obdavčitve nepremičnin in NUSZ država dejansko krožno večkrat pobere davek na isto stvar, kar vodi v občutek nepravičnosti.
www.dnevnik.si/novice/slovenija/nepremicninski-davek-ce-bi-eskimi-zidali-igluje-v-sahari-2715507/
V Avstriji davek plačujejo vsi lastniki, vključno z državo in Cerkvijo
www.24ur.com/novice/slovenija/bo-ministrstvo-spremenilo-izhodisca-za-obdavcitev-premozenja.html
www.rtvslo.si/slovenija/po-kom-bo-udaril-nepremicninski-davek-in-kje-drzava-najema-nepremicnine/734359
Tedenska oddaja Tarča se ob četrtkih posveča najbolj aktualnim temam.
Bo novoletni predlog vlade – davek na nepremičnine – ustavil kopičenje stanovanj v rokah slovenske elite: odvetnikov, poslovnežev, politikov. Koga bo najbolj prizadel? Kako so politiki poskrbeli za svoje dodatne nepremičnine? Je predlog davka eno leto pred volitvami politični strel v koleno?
www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/realnost-nepremicninskega-davka-komu-naj-ga-racunam-moji-80-letni-mami-ali-naj-jo-vrzem-na-cesto/
Spornost državnih najemov
Oddaja nepremičnin zasebnikom je še en pereč problem. Država letno za najemnine porabi več kot 26 milijonov evrov, pogosto v korist podjetnikov z davčnimi olajšavami ali sporno preteklostjo. Primer je stavba TR3 v Ljubljani, ki je v lasti podjetja Igorja Laha. Državne agencije so od leta 2007 za najemnine v tej stavbi plačale več kot 3,6 milijona evrov, čeprav bi za ta denar lahko kupile svoje prostore.
Podobna zgodba je s stavbo nekdanjega SCT na Slovenčevi ulici, kjer agencija za zdravila in medicinske pripomočke mesečno plačuje 33.000 evrov najemnine podjetju Jurija Tepine, znanega po domnevno spornih privatizacijskih praksah. Stavba je vredna 3,4 milijona evrov, vendar je agencija v desetih letih najemnin plačala že več kot to vrednost
deloindom.delo.si/bivanje/nepremicninski-trg/svetovalnica-kako-bo-z-davkom-na-nepremicnine-v-primeru-solastnistva
vecer.com/pogledi/pogled-kolumna-vesne-v-godina-obdavciti-vse-premozenje-progresivno-10374384
www.24ur.com/novice/slovenija/socialni-partnerji-raztrgali-predlog-davka-na-nepremicnine.html
Neresen, pomanjkljiv in diskriminatoren. To so le nekatere kritike izhodišč zakona za obdavčitev premoženja in razbremenitev plač, ki so zedinile tako predstavnike delodajalcev kot sindikaliste. Predlog ministrstva za finance, po katerem bi s stopnjo 1,45 odstotka obdavčili nerezidenčne nepremičnine, so socialni partnerji ocenili kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo. Izhodišča bi bilo treba bistveno dopolniti, še opozarjajo partnerji. Manjkajo resne analize nepremičninskega trga in mednarodne primerjave, so prepričani. Vladna stran razpleta na seji Ekonomsko socialnega sveta ni komentirala.
deloindom.delo.si/bivanje/nepremicninski-trg/ivan-simic-obdavciti-bi-morali-vse-premozenje-ne-le-nepremicnin-video
Davčni strokovnjak Ivan Simič in direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami Boštjan Udovič v podkastu pojasnjujeta, zakaj bi namesto nepremičnin morali obdavčiti vse premoženje ter kako bi z drugačnimi ukrepi lahko dosegli enak učinek.
Obdavčitev verskih skupnosti po ZDDD
predlagam.vladi.si/predlog/17505