Ko sem šel v penzijo sem imel 42 let delovne dobe. Imam še vedno svoj s.p. 25 %, 75 % pa sem v penziji. Zaradi tega ker imam svoj s.p. imam 25 % manjšo penzijo in vsak mesec moram državi še doplačati 25 % za svoj s.p. Mislim, da bi moral dobiti svojo zasluženo penzijo v celoti, za tisto kar imam s.p. pa plačam prispevke.
Lp vsem
Če bo predlog prejel vsaj 21 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Predlagatelju se uvodoma zahvaljujemo za podani predlog, ki ga bomo proučili v okviru prihodnjih sprememb zakonodaje s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V nadaljevanju pa v odgovor na podani predlog pošiljamo pojasnilo z vidika trenutno veljavne pokojninske in invalidske zakonodaje.
MDDSZ uvodoma pojasnjuje, da je obvezno pokojninsko zavarovanje zavarovanje za primer nastopa določenega rizika. Tako med rizike zakonodaja s področja pokojninskega varstva med drugimi uvršča predvsem določeno starost po kateri se predvideva, da si posameznik ni več zmožen sam z delom zagotavljati svojega dohodka, zaradi česar je, v primeru izpolnjevanja zakonskih pogojev, lahko upravičen do pokojnine, ki mu nadomešča dohodek, katerega je prejemal tekom aktivne delovne dobe. Namen pravice do pokojnine je torej v tem, da se zavarovancem zagotovi varna starost takrat, ko se odločijo zapustiti trg dela. Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanja tako zagotavlja nadomestilo za izgubo ali zmanjšanje dohodka zaradi socialnega tveganja starosti, ki pa nastopi šele, ko posameznik ni več aktiven in iz tega naslova ne prejema dohodka. Kot izhaja iz zakonodaje, zgolj dejstvo, da posameznik izpolni pogoj za upokojitev, ne predstavlja hkrati tudi dolžnosti upokojitve. Upokojitev ni obvezna, temveč se vsak posameznik sam odloči, ali se bo ob izpolnitvi pogojev upokojil ali pa bo še naprej opravljal delo oziroma nadaljeval z dejavnostjo, oziroma se bo upokojil takrat, ko bo ocenil, da dela ni več zmožen opravljati. Odločitev o upokojitvi ali nadaljevanju delovne aktivnosti po izpolnitvi upokojitvenih pogojev je v domeni posameznika. V naši ureditvi pokojninskega zavarovanja je do nedavnega veljalo strogo načelo nezdružljivosti uživanja pokojnine in hkratnega opravljanja dela. Ob soočanju z neugodno demografsko sliko (staranje prebivalstva, daljšanje življenjske dobe, pomanjkanje delovne sile,….), so se v dialogu s socialnimi partnerji v naši zakonodaji postopno oblikovale rešitve, ki odstopajo od tega načela.
Poleg bonusa v obliki izplačila dela pokojnine v višini 40 % (prva tri leta) oz. 20 % (po poteku treh let), v primeru, ko zavarovanec po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev še nadalje ostane v zavarovanju za polni delovni oziroma zavarovalni čas, in ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa (1,5 % za 6 mesecev oziroma 9 % za tri leta) je, kot ukrep spodbujanja podaljšanja zavarovanja določen tudi institut delne pokojnine, ki je namenjen postopnemu in bolj fleksibilnemu prehodu delovno aktivnih zavarovancev v upokojitev. Delno pokojnino lahko uveljavi zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do predčasne pokojnine ali starostne pokojnine in ostane vključen v obvezno zavarovanje v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar najmanj 2 uri dnevno ali 10 ur tedensko. V tem primeru prejema sorazmerno starostno ali predčasno pokojnino glede na obseg vključenosti v obvezno zavarovanje ter sorazmerni del zneska starostne pokojnine, če je obvezno vključen v obvezno zavarovanje za vsaj štiri ure dnevno oziroma 20 ur tedensko.
Zavarovanec se po izpolnitvi pogojev za upokojitev lahko tudi polno upokoji in se šele določen čas po upokojitvi odloči, da bo še nadalje opravljal določeno delo, pri čemer je bistveno za kakšno naravo dela gre. Pojasnjujemo, da ima sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja vgrajeno načelo nezdružljivosti opravljanja dela in uživanja pravice do pokojnine hkrati, razen v tistih primerih, ko zakonodaja to izrecno dovoljuje.
Med dela, ki vplivajo na uživanje pokojnine, uvrščamo ponovni vstop v zavarovanje za polni delovni oz. zavarovalni čas in ponovni vstop v zavarovanje za krajši delovni oz. zavarovalni čas. Uživalec starostne, predčasne, vdovske in družinske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost za polni delovni oz. zavarovalni čas, znova pridobi lastnost zavarovanca iz 14., 15., 16. in 17. člena ZPIZ-2 in se mu pokojnina v tem času ne izplačuje. Pokojnina se preneha izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca. V primeru ponovne vključitve v zavarovanje za polni delovni oziroma zavarovalni čas zavarovanec lahko zahteva izplačilo dela starostne pokojnine. Uživalcu starostne, predčasne in vdovske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oz. zavarovalnega časa, vendar zavarovanci iz 14. člena ZPIZ-2 najmanj dve uri dnevno ali 10 ur tedensko in zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena ZPIZ-2 najmanj s četrtino polnega zavarovalnega časa, se izplačuje sorazmerni del pokojnine, ki je odvisen od števila ur vključitve v zavarovanje (tretji odstavek 116. člena ZPIZ-2). Zavarovancu se sorazmerni del starostne pokojnine poveča za sorazmerni del zneska, ki bi se mu izplačeval na podlagi 39.a člena ZPIZ-2, če je obvezno vključen v obvezno zavarovanje za vsaj štiri ure dnevno oz. 20 ur tedensko. V obeh primerih se po prenehanju zavarovanja pokojnina odmeri na novo, in sicer v odvisnosti od obsega ponovne vključitve v zavarovanje.
Pojasnjujemo, da so bile različne možnosti uvedene z namenom spodbujanja podaljševanja delovne aktivnosti, kar je treba razumeti kot odziv na dolgoživost družbe v luči izzivov demografskega stanja. Ta ukrep poleg navedenega pripomore k večji vzdržnosti pokojninske blagajne, ugodno vpliva na večjo razpoložljivost oziroma zagotavljanje zadostnega kadra na trgu dela, pozitivno vpliva na ohranjanje družbeno socialnega udejstvovanja starejših v poklicnem okolju in na splošno ter nenazadnje da posamezniku možnost, da si izboljša pokojnino in s tem večjo socialno varnost v starosti.
Poleg del, ki vplivajo na pokojnino, pa poznamo tudi več vrst del, ki v Sloveniji ne zahtevajo vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje niti ne vplivajo na uživanje pokojnine. Taka dela omogočajo ponovno aktivacijo, s čimer se ohranja družbeno in individualno udejstvovanje in delovanje ter ima posameznik poleg pokojnine dodaten zaslužek. Zakonodaja namreč omogoča neomejeno sklepanje pogodb civilnega prava (na primer avtorska, podjemna pogodba), pri čemer upokojencem pokojnina ne miruje, vendar pa ne smejo biti podani elementi delovnega razmerja. Hkrati pojasnjujemo še, da upokojenec lahko opravlja tudi začasna in občasna dela v skladu z zakonodajo, ki ureja trg dela ter osebno dopolnilno delo in kratkotrajno delo v skladu z zakonom, ki ureja delo na črno, pod določenimi pogoji pa tudi dopolnilno dejavnost na kmetiji, kar urejata Zakon o kmetijstvu in Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Če posameznik po upokojitvi pridobi le status družbenika ali le status prokurista ali statusa družbenika in prokurista hkrati ali pa samo status poslovodne osebe (direktorja), tak status ne vpliva na višino pokojnine.
Glede na navedeno tako delo upokojencev in prejemanje celotne pokojnine v Sloveniji ni v celoti omejeno, saj lahko le-ti opravljajo določena dela tudi po upokojitvi ob ohranjanju celotne pokojnine, vendar pa pri tem ne sme biti podana zavarovalna podlaga, na podlagi katere se je upokojenec dolžan ponovno vključiti v zavarovanje. Pri vseh teh oblikah dela se ni potrebno vključiti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje; izplačevalci dohodka so dolžni odvajati določene pavšalne zneske od izplačila za zavarovanje za primer invalidnosti ali smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, zato iz teh oblik dela ne izhajajo dodatne ugodnosti na področju pokojninskega varstva, kot je to določeno v primerih, ko se mora zavarovanec vključiti v obvezno pokojninsko zavarovanje.
Želeli bi še posebej poudariti, da so vsi navedeni ukrepi prostovoljnega značaja, oblikovani pa so bili v dialogu s socialnimi partnerji, s čimer se potrjuje tudi njihova družbena sprejemljivost. Naj dodamo, da je bila ideja o polnem dvojnem statusu na način prejemanja polne pokojnine ob hkratnem nadaljnjem opravljanju dela oz. dejavnosti že predmet intenzivne razprave na nivoju Ekonomsko-socialnega sveta v okviru pogajalske skupine za pripravo sprememb pokojninske zakonodaje v letu 2019 (ob sprejemanju novele ZPIZ-2G), vendar so mu socialni partnerji, zlasti sindikalna stran, nasprotovali. Tudi v okviru priprave prihodnjih sprememb sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja bodo obravnavane vse ključne vsebine področja, med drugim tudi ureditev dvojnega statusa upokojencev. Gre namreč za vsebino, ki mora biti dogovorjena v okviru socialnega dialoga in glede katere mora biti sprejet tudi širši družbeni konsenz. Ukrepi, ki bodo sprejeti v okviru pokojninskega in invalidskega zavarovanja, morajo še naprej slediti načelu, na katerem slonijo socialna zavarovanja, in sicer, da se s pokojnino nadomešča izpadli dohodek. Kombiniranje statusa upokojenca ter zavarovanca mora biti namreč urejeno na način, da ne povzroča anomalij na trgu dela in neenake obravnave primerljivih kategorij zavarovancev, sloneti pa mora na načelih, ki so vpeljana v naš pokojninski sistem. Ker gre pri pokojninskem in invalidskem zavarovanju za kompleksen sistem, ki ne vključuje zgolj upokojencev, temveč so vanj kot zavarovanci vključene tudi mlajše generacije, ki šele vstopajo na trg dela in zagotavljajo sredstva za izplačilo že priznanih pravic, je zato še toliko pomembnejše, da se le-ta spreminja premišljeno in preudarno ter na način, da bo pravičen do vseh generacij.
Želeli bi še izpostaviti, da je eden temeljnih ciljev MDDSZ spodbujanje ostajanja v zaposlitvi oz. podaljševanje kakršnekoli delovne aktivnosti (tako za krajši kot za polni delovni čas), in sicer tako tistih, ki so že izpolnili pogoje za upokojitev, pa se še niso upokojili (v celoti ali delno), kot tudi tistih, ki so se že upokojili, pa bi jih želeli spodbuditi, da vstopijo nazaj v obvezno zavarovanje. Na ta način se namreč lahko vpliva na zvišanje dejanske upokojitvene starosti brez »prisile« za tiste, ki so še zmožni delati in si to želijo, nenazadnje pa je pomembno tudi dejstvo, da večja delovna aktivnost starejših z vidika finančne vzdržnosti sistema ugodno vpliva na razmerje med zavarovanci in upokojenci, kar dolgoročno pozitivno vpliva na stabilnost pokojninske blagajne. S tem ko zavarovanci ostajajo na trgu dela oz. se ponovno vključujejo vanj, se s plačilom prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje nadaljuje medgeneracijska solidarnost, ki je poleg zavarovalnega principa eno temeljnih načel obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
MDDSZ pa ne podpira sprememb obstoječe ureditve dvojnega statusa, saj zavarovalni riziko v primeru, ko zavarovanec kljub izpolnitvi pogojev za upokojitev lahko še naprej kontinuirano opravlja delo in prejema plačilo, ne nastane. Sprejeti ukrepi morajo slediti v prvi vrsti načelu, na katerem slonijo socialna zavarovanja, da se izpadli dohodek zaradi nastanka rizika starosti nadomešča s pokojnino oziroma denarnim nadomestilom.