Emisijski boni na proizvedeno na strelivo ter davek na izstrelke

Odziv Ministrstva za okolje, podnebje in energijo

Zahvaljujemo se vam za vaše pismo in delitev vaših pomislekov glede vpliva vojaških spopadov in uporabe streliva na okolje. Zavedamo se, da oboroženi konflikti ne povzročajo zgolj človeškega trpljenja, temveč imajo tudi dolgoročne posledice za okolje, vključno s kakovostjo zraka in širšim ekosistemom.

Vprašanje vpliva vojaških dejavnosti na podnebne spremembe in onesnaževanje je kompleksno ter doslej v mednarodnih okoljskih in podnebnih okvirih obravnavano le delno. Kljub temu so v zadnjih letih nekateri raziskovalci in organizacije začeli opozarjati na to problematiko, tudi v kontekstu podnebnih ciljev in trajnostnega razvoja.

Slovenija je na podnebni konferenci COP29, ki je potekala novembra lani v Bakuju, Azerbajdžan, skupaj z mednarodnimi partnerji organizirala uradni stranski dogodek z naslovom »Transparentno poročanje o vojaških emisijah in pot do vojaškega razogljičenja« (Transparent military emissions reporting and the path to military decarbonization). Dogodek je izpostavil pomen vojaškega sektorja pri podnebnih spremembah, saj ta predstavlja približno 5,5 % svetovnih toplogrednih emisij, a je pogosto spregledan v mednarodnih podnebnih politikah. Razprava je osvetlila napredek, izzive in priložnosti na področju razogljičenja obrambnega sektorja ter možnosti za izboljšano poročanje o vojaških emisijah v okviru Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC).

V Sloveniji imamo sistem obdavčitve emisij CO₂, ki velja za različne gospodarske sektorje.[1] Okoljska dajatev se plačuje zaradi onesnaževanja zraka z emisijo CO₂ pri zgorevanju goriva v določenem znesku na enoto obremenitve zraka z emisijo CO₂. Vojaške emisije prav tako niso vključene v EU sistem trgovanja z emisijami (EU ETS), ki velja za industrijo, energetiko, pomorstvo in letalstvo ter je ključno orodje EU za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo nimamo natančnega pregleda, kako druge države obravnavajo emisije iz obrambnega sektorja oziroma vojaških dejavnosti.

Glede vašega predloga o uvedbi emisijskih bonov za proizvajalce streliva in dodatne obremenitve za uporabnike izstrelkov lahko poudarimo, da bi takšen ukrep zahteval široko mednarodno razpravo in soglasje. Prav tako pri uporabi razstreliv ne nastajajo zgolj emisije toplogrednih plinov, temveč tudi druge emisije, npr. saje in prašni delci ter kovinski oksidi, ki povzročajo začasno lokalno onesnaženje zraka, ki se kaže kot gosta 'megla' oziroma dim. Vprašanje obdavčitve emisij pri uporabi streliv je zato večplastno in kompleksno. Kljub temu pa Slovenija zagovarja odgovorno ravnanje s podnebnimi in okoljskimi obveznostmi ter podpira prizadevanja za čim večjo transparentnost glede vpliva različnih sektorjev na okolje.

[1] Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, Uradni list RS, št. 98/2024