Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Razbremenitev plač

463 OGLEDOV 69 KOMENTARJEV

Predlagam vladi, da se za razbremenitev plač zgleduje po veliki večini držav EU ali pa držav OECD. Saj, kolikor sem sam poizvedoval, smo ena izmed zelo redkih držav, kjer  zaposleni plačuje višji % prispevkov za socialno varnost od delodajalca ( 22,1% : 16,1%). Do konca 90-ih let, je delodajalec plačeval enako stopnjo kot zaposleni, vendar je tedanja vlada "začasno" (kot npr. DZZ), znižala delodajalcem na 16,1 %, zaradi podjetij, ki so bila izvozno naravnana.( pri nas, ka je začasno je na koncu stalnica).

Predlagam, da se prispevna stopnja spremeni tako, ali podobno kot je v Avstriji. Delodajalec prispeva 28% , zaposleni 18%.To je samo primer, koliko več, plačuje delodajalec. Po mojih podatkih je na Finskem razmerje delodajalec cca 23% zaposleni 7,5 %.

Torej, potrebno bi bilo povečati stopnjo prispevne stopnje delodajalcem, da bi v primerjavi z zaposlenimi plačevali več. Npr. 25% : 13%, na drugi strani še nekaj urediti pri dohodnini( manjši %) in ni bile plače nekoliko večje.

V Avstriji je bruto bruto veliko večji kot v Sloveniji. Avstrijo sem dal za primer, ker se naši podjetniki tako radi primerhajo z Avstrijci- v smislu, da za enako bruto plačo s slovensko je višji neto,ob enem se torej strinjajo da je  tudi višji bruto bruto-celoten, skupen strošek delodajalca.

Še enkrat; Delodajacu zvišati nad 20%, zaposlenim znižati pod 15% stopnjo prisoevkov za socialno varnost in jim na drugi strani omogočiti nekakšne dodatne olajsave, da bo " koza cela in volk sit".

24 glasov

17 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 21 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR F Figlio 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


7. 2. 2025

Odziv Ministrstva za finance

Uvodoma bi želeli poudariti, da je v splošnem obremenitev slovenskih plač že danes nad povprečjem OECD držav. Za samsko osebo brez otrok je pri povprečni plači leta 2023 v Sloveniji davčni primež po metodologiji OECD znašal 43,3 %, povprečje OECD pa je bilo 34,9 %. Slovenija je tako pri samski osebi s povprečno plačo dosegla 7. mesto po višini davčnega primeža, pred njo so Belgija, Nemčija, Avstrija, Francija, Italija in Finska.

Podrobnejši pregled strukture davčnega primeža pokaže, da Slovenija odstopa navzgor pri prispevkih za socialno varnost na strani delojemalcev (delavcev), kar je seveda tudi glavni razlog za nižji neto dohodek. Pri dohodnini za samsko osebo brez otrok močno odstopamo navzdol, pri obremenitvi z delodajalčevimi prispevki pa smo bili leta 2023 okoli povprečja OECD.

Za spremembo strukture bremena financiranja socialne varnosti, ki ga nosita delodajalec in delojemalec, je treba doseči širši konsenz, vsekakor pa je treba tovrstne ukrepe izpeljati premišljeno, koordinirano in z vključenostjo vseh socialnih partnerjev ter upoštevajoč različne politike in cilje. Tako korenita sprememba bi namreč bistveno spremenila strukturo celotnega stroška dela (bruto bruto plače) v Sloveniji in nenazadnje bi precej vplivala tudi na njegovo višino. To pa je neposredno povezano s konkurenčnostjo gospodarstva ter njegovo prihodnjo razvojno možnostjo in potencialno rastjo dohodkov.

Ministrstvo za finance se zaveda pomena razdelitve ustvarjenega dohodka in delitve bremena financiranja vedno višjih stroškov socialne varnosti. Gre za pomembno politično-ekonomsko vprašanje, ki zahteva celovit makroekonomski pristop in natančno oceno vseh posledic. Vsaka sprememba v strukturi prispevkov mora biti premišljena ter usklajena z dolgoročnimi cilji gospodarske konkurenčnosti, trajnostne javnofinančne politike in stabilne socialne varnosti. Le z uravnoteženim in strateškim pristopom lahko zagotovimo vzdržen razvoj, kakovostna delovna mesta in dolgoročno rast dohodkov v Sloveniji. 

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 27. 12. 2024 | 12:41:12

Razbremenitev plač

Predlagam vladi, da se za razbremenitev plač zgleduje po veliki večini držav EU ali pa držav OECD. Saj, kolikor sem sam poizvedoval, smo ena izmed zelo redkih držav, kjer je zaposleni plačuje višji % prispevkov za socialno varnost od delodajalca ( 22,1% : 16,1%). Do konca 90-ih let, je delodajalec plačeval enako stopnjo kot zaposleni, vendar je tedanja vlada "začasno" (kot npr. DZZ), znižala delodajalcem na 16,1 %, zaradi pidjetij, ki so bila izvozno naravnana.

Predlagam, da se prispevna stopnja spremeni tako, ali podobno kot je v Avstriji. Delodajalec prispeva 28% , zaposleni 18%.To je samo primer, koliko več, plačuje delodajalec. Po mojih podatkih je na Finskem razmerje delodajalec cca 23% zaposleni 7,5 %.

Torej, potrebno bi bilo povečati stopnjo prispevne stopnje delodajalcem, da bi v primerjavi z zaposlenimi plačevali več. Npr. 25% : 13%, na drugi strani še pri dohodnini in ni bile plače nekoliko večje.

V Avstriji je bruto bruto veliko večji kot v Sloveniji. Avstrijo sem dal za primer, jer se naši podjetniki tako radi primerhajo z Avstrijci- v smislu, da za enaku bruto plačo s slovensko je višji neto,ob enem pa tudi višji bruto bruto.

Še enkrat; Delodajacu zvišati nad 20%, zapislenim znižati pod 15% stopnjo prisoevkov ta socialno varnost in jim na drugi strani omogočiti nekakšne dodatne olajsave, da bo " koza živa in volk sit".

Komentarji