Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Napaka ni zakon

287 OGLEDOV 5 KOMENTARJEV

Predlagam vladi, da spremeni zakon o upravnem postopku tako, da ravnanja upravnih enot ne morejo imeti večje veljave kot državni predpisi.

V praksi lahko spoznamo primer, ko upravna enota ali morda kak drugi upravni organ stori napako, ko ravna v nasprotju z zakonom. Oškodovanec ni obveščen, minejo leta in oškodovanec spozna nepravilnosti ter zahteva preklic protizakonitih dejanj. Upravna enota postavi trditev, da je njihovo ravnanje zakonito veljavno. S tem se napaka upravne enote spremeni v predpis nad zakon.

34 glasov

1 glas

Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR I Ivan Peter Benko 48 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


14. 1. 2025

Odziv Ministrstva za javno upravo

Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a) v 2. členu določa, da je Slovenija pravna in socialna država. Iz načela pravne države izhaja splošno načelo zakonitosti delovanja državnih organov. Tako nadalje Ustava v 120. členu določa, da upravni organi opravljajo svoje delo samostojno v okviru in na podlagi ustave in zakonov. Iz 153. člena Ustave izhaja, da morajo biti zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z ustavo, posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil pa morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu. Ustava v 25. členu določa tudi pravico do pravnega sredstva, po kateri je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.

Zakon o splošnem upravnem postopku – ZUP (Uradni list RS, št. 24/06-u.p.b., 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb), sledeč navedenim ustavnim določbam, med temeljna načela uvršča načelo zakonitosti v 6. členu, načelo varstva pravic strank in varstva javnih koristi v 7. členu, načelo zaslišanja stranke v 9. členu in pravico pritožbe v 13. členu. Temeljna načela se nato v zakonu udejanjajo skozi posamezne določbe, ki zavezujejo organe in uradne osebe k zakonitemu vodenju postopka in odločanju v njem, ki nadalje zagotavljajo pravico strankam do izjave o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev v zadevi in katere omogočajo strankam in drugim udeležencem v postopku možnost pritožbe zoper odločitve upravnih organov, s katerimi ne soglašajo, v določenih primerih pa tudi možnost uveljavljanja izrednih pravnih sredstev.

V zvezi z navedenim je treba še pojasniti, da začne skladno z veljavno zakonsko ureditvijo odločba učinkovati šele, ko je vročena stranki. Vročitev odločbe predstavlja enega od načinov zagotavljanja temeljnega načela zaslišanja stranke in dokler ji le-ta ni vročena, se stranka z odločbo ne more seznaniti, izjaviti ali zoper odločbo uveljavljati pravnih sredstev. Rok za pritožbo začne za stranko teči šele od dneva vročitve odločbe in dokler odločba stranki ni vročena, po pojasnjenem tudi ne more postati izvršljiva in dokončna. Zato se posameznikov pravni položaj ne more spremeniti zaradi dejanja upravnega organa, če ta ni izdal in vročil odločbe, s katero je odločal o pravici ali pravni koristi posameznika.

Konkretno odločbo, s katero ne soglaša, lahko torej stranka ali drug udeleženec v upravnem postopku izpodbija s pravnimi sredstvi, ki so določena v ZUP, in sicer pod pogoji in v rokih, ki jih prav tako določa ZUP. Le v postopkih s pravnimi sredstvi se namreč lahko doseže odprava, razveljavitev ali sprememba že izdane odločbe.

Glede na navedeno torej ZUP že vsebuje določbe, ki upravne organe zavezujejo k zakonitemu vodenju upravnih postopkov. Skladno z ZUP morajo upravni organi strankam zagotavljati pravico do udeležbe v konkretnih upravnih postopkih ter jim zagotoviti pravico do pritožbe zoper izdane odločbe. Tako materialne kot procesne nezakonitosti ter napake pri ugotovitvi dejanskega stanja v izdani odločbi lahko stranke skladno z ZUP izpodbijajo s pravnimi sredstvi.

Komentarji




  • B Branko.G

    sankcionirati take primere, ko je krivda na strani UE, saj nimajo zaposleni v teh organih nobene odgovornosti

  • . ..

    V ZUP je navedeno katera pravna sredstva so na voljo za nezakonite odločbe, katere ljudje morajo sami ugotoviti, zlasti če se jih pravica ne prizna oz. je obveznost neutemeljena, kar bi oseba že sama mogla znati iz svojega primera. Dejstvo, da je 10 mio. Zadev pri državni upravi, pomeni da UE kot tudi drugi državni organi, ne morejo samodejno preverjati zakonitost izdanih odločb, ter tudi dejstvo od 7 inšpektorjev za celoten javni sektor, ne morejo ugotoviti vseh nezakonitih odločb, ter druge obvestiti o nepravilnostih v tej. Obrazložitev, da se »napaka upravne enote spremeni v predpis nad zakon« prav tako ni res. Nezakonite odločbe se lahko na podlagi zakona razveljavi in/ali odpravi, izničujejo in se postopek lahko obnovi v določenih primerih, kar kaže na to, da je zakon nad nezakonito odločbo, in da taka odločba po uporabi določenega pravnega sredstva, prekine veljati oz. biti pravnomočna. Je pa res, da oseba mora sama uveljavljati svoje pravice, kot tudi skrbeti za zakonitost izdane odločbe, saj je v večini primerov, le oseba upravičena do pravice zmožna biti stranka pri postopkih uveljavljanja pravnega varstva z pravnimi sredstvi.

    • I Ivan Peter Benko

      Nastali problem ima osnovo v zadevi in s tem ne bo obremenjeval portala. V sodnem postopku je zadeva postala pomembna, a upravno sodišče je napisalo, da tožba ni dovoljena. Vsi strokovnjaki, ki so si ogledali vsebino se čudijo kako je kaj takšne možno v naši državi. Podpiram Janšo!

    • I Ivan Peter Benko

      Stranka ugotovi, da UpS ni upoštevalo vseh dokazov, ovrže tožbo z utemeljitvijo, da tožba ni dovoljena in kdor ne soglaša lahko vloži ugovor, ki ga mora posredovati odvetnik. In tako si sodna sfera podaja probleme.

  • o obhodnik

    drži, sem občutil na lastni koži.

    podpiram