29. 7. 2026
Odziv Ministrstva za infrastrukturo in energetiko
Za določanje tarifnih obdobij za omrežnino in za določanje višine tarifnih postavk v teh obdobjih (v €/kW in €/kWh) je pristojna Agencija za energijo. Vlada ali minister nimata zakonskih pristojnosti za poseganje v sistem zaračunavanja omrežnine. Te ureditve ne more spremeniti niti Državni zbor s sprejemom ustreznega zakona, saj bi bil tak zakon v nasprotju z evropskim pravnim redom, s tem pa bi bil tudi v nasprotju s slovensko ustavo. Predloge v zvezi s spremembo omrežnine je torej potrebno poslati na Agencijo za energijo.
Kljub temu v nadaljevanju podajamo nekaj pojasnil.
Agencija je po sprejemu Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine (Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje Uradni list RS, št. 146/22, 161/22, 50/23, 71/23, 117/23, 5/24, 30/24, 49/24, 107/24, 27/25, 76/25 in 753/26) akt nekajkrat dopolnila in spremenila. Tako zdaj velja, da je cena obračunske dogovorjene moči za prvi blok za gospodinjstva dejansko približno tri in pol krat višja od cene za drugi blok. Pa še do te razlike bomo prišli postopno, v treh letih, v zadnji zimi je bil faktor dejansko le okrog 2,3. Časovni blok 1 nastopi le pozimi, v delavnikih, med 6 in 12. uro in med 17. in 20. uro.
Nočno pranje ali pomivanje je bilo v starem sistemu cenejše od dnevnega, že star sistem VT/MT je bil dražji podnevi in cenejši ponoči. Nov sistem omrežnine, ki ga je uvedla Agencija za energijo, je dejansko uvedel novo dnevno obdobje cenejše omrežnine med 12. in 17. uro (v prvi različici med 14. in 16. uro), ki ga prej ni bilo.
Pomembni so tudi razlogi za cenovno odstopanje prvega bloka. Štirje zimski meseci so glede obremenitve omrežja najhujši, če uspemo obvladati moči v teh štirih mesecih, v urah bloka 1, se lahko znatno znižajo stroški ojačitve omrežja in s tem stroški, ki jih plačujejo za omrežje vsi odjemalci.
Če se cena omrežnine za blok 1 zniža, je potrebno istočasno dvigniti ceno za ostale bloke, saj sicer ne bi mogli zbrati dovolj omrežnine za pokrivanje stroškov omrežja. Odjemalci dejansko ne bi plačevali nič manj, popolnoma pa bi se izgubil cenovni signal, ki odjemalcem sporoča, kdaj je nižanje moči res potrebno in učinkovito. Posledično bi moči pozimi nezadržno naraščale, z njimi pa tudi stroški omrežja in računi za omrežnino bi bili dejansko višji.
Nima pa sistem za plačevanja stroškov omrežja nobenega vpliva na znesek, ki ga za dobavo energije zaračunavajo dobavitelji. Ti se, z redkimi izjemami, še vedno držijo starega VT/MT sistema, ki pozna cenejšo energijo le ponoči, čez vikend in čez dela proste dneve. Ni se mogoče strinjati, da so z novim omrežninskem sistemom lastniki malih sončnih elektrarn udarjeni.
Edini del omrežnine, ki jo plačujejo lastniki sončnih elektrarn v režimu letnega netiranja meritev (teh je večina), je omrežnina za dogovorjeno obračunsko moč. Zato lastniki sončnih elektrarn plačujejo manj omrežnine, kot primerljivi odjemalci z enako porabo.
Poleg tega lastniki sončnih elektrarn v režimu letnega netiranja meritev plačujejo nič ali bistveno manj za porabljeno energijo, zato so njihovi računi bistveno nižji od primerljivih odjemalcev brez sončne elektrarne.
Nadaljnja obravnava predloga s strani ministrstva oz. vlade ni smiselna.