29. 7. 2026
Odziv Ministrstva za infrastrukturo in energetiko
Za določanje tarifnih obdobij za omrežnino in za določanje višine tarifnih postavk v teh obdobjih (v €/kW in €/kWh) je pristojna Agencija za energijo. Vlada ali minister nimata zakonskih pristojnosti za poseganje v sistem zaračunavanja omrežnine. Te ureditve ne more spremeniti niti Državni zbor s sprejemom ustreznega zakona, saj bi bil tak zakon v nasprotju z evropskim pravnim redom, s tem pa bi bil tudi v nasprotju s slovensko ustavo. Predloge v zvezi s spremembo omrežnine je torej potrebno poslati na Agencijo za energijo.
Kljub temu v nadaljevanju podajamo nekaj pojasnil.
Agencija je po sprejemu Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine (Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje Uradni list RS, št. 146/22, 161/22, 50/23, 71/23, 117/23, 5/24, 30/24, 49/24, 107/24, 27/25, 76/25 in 753/26) akt nekajkrat dopolnila in spremenila. Minimalne dogovorjene obračunske moči so zdaj določene nekoliko niže kot v prvi različici, za navedeni primer na primer 20% in ne več 27%.
V povprečju gospodinjski odjemalci po spremembi sistema plačujejo letno manj omrežnine, kot prej. Del omrežnine, ki se plačuje na prevzeto energijo, se je znižal, del omrežnine za obračunsko moč pa se je povišal.
Edini del omrežnine, ki jo plačujejo lastniki sončnih elektrarn v režimu letnega netiranja meritev (teh je večina), je omrežnina za dogovorjeno obračunsko moč. Zato lastniki sončnih elektrarn po spremembi sistema plačujejo nekoliko več omrežnine, kot prej, še vedno pa manj, kot primerljivi odjemalci z enako porabo.
Bistven prihranek lastnik sončnih elektrarn v režimu letnega netiranja meritev nastopi pri plačevanju dobavljene električne energije, za katero plačajo nič ali malo, zato so njihovi računi še vedno bistveno nižji od primerljivih odjemalcev brez sončne elektrarne. Povračilo njihove investicije ni ogroženo, še posebej, če se upošteva bistveno zvišanje cene električne energije po letu cenovni krizi, ki je zdaj za večino odjemalcev z letnim net meteringom vsaj dvakrat višja, kot v času, ko so sprejeli odločitev za investicijo. Tako se jim bo dejansko, kljub nekoliko višji omrežnini, mesečni prihranek zvišal, vračilna doba pa skrajšala.
Pomembni so tudi razlogi za sistem časovnih blokov, ki ga je uvedla Agencija za energijo, predvsem za cenovno odstopanje prvega bloka. Štirje zimski meseci so glede obremenitve omrežja najhujši, če uspemo obvladati moči v teh štirih mesecih, v urah bloka 1, se lahko znatno znižajo stroški ojačitve omrežja in s tem stroški, ki jih plačujejo za omrežje vsi odjemalci.
Če se cena omrežnine za blok 1 zniža, je potrebno istočasno dvigniti ceno za ostale bloke, saj sicer ne bi mogli zbrati dovolj omrežnine za pokrivanje stroškov omrežja. Odjemalci letno dejansko ne bi plačevali nič manj, popolnoma pa bi se izgubil cenovni signal, ki odjemalcem sporoča, kdaj je nižanje moči res potrebno in učinkovito. Posledično bi moči pozimi nezadržno naraščale, z njimi pa tudi stroški omrežja, in računi za omrežnino bi bili dejansko višji za vse odjemalce.
Nadaljnja obravnava predloga s strani ministrstva oz. vlade ni smiselna.