29. 7. 2026
Odziv Ministrstva za infrastrukturo in energetiko
Za določanje tarifnih obdobij za omrežnino in za določanje višine tarifnih postavk v teh obdobjih (v €/kW in €/kWh) je pristojna Agencija za energijo. Vlada ali minister nimata zakonskih pristojnosti za poseganje v sistem zaračunavanja omrežnine. Te ureditve ne more spremeniti niti Državni zbor s sprejemom ustreznega zakona, saj bi bil tak zakon v nasprotju z evropskim pravnim redom, s tem pa bi bil tudi v nasprotju s slovensko ustavo. Predloge v zvezi s spremembo omrežnine je torej potrebno poslati na Agencijo za energijo.
Kljub temu v nadaljevanju podajamo nekaj pojasnil.
Omrežnina je plačilo za uporabo omrežja, na splošno se lahko uporabnikom zaračunava na dve količini: na porabljeno energijo in na obračunsko moč. Običajno plačujemo kombinacijo obojega, lahko pa bi se plačevala tudi zgolj na energijo ali zgolj na moč.
Omrežnina za porabljeno energijo se je včasih, ko smo števce odbirali le enkrat letno, zaračunavala pavšalno, in se po odčitavanju števcev enkrat letno poračunala. Zdaj imamo v Sloveniji napredni merilni sistem, konec meseca imamo na voljo dejanski odjem vsakega odjemalca, ločeno po obračunskih blokih. Ta del omrežnine se dejansko že obračunava na dejansko porabo v tekočem mesecu.
Omrežnina za obračunsko moč pa na splošno ni povezana s tekočo porabo, ampak bolj z rezervacijo omrežja. Omrežje mora biti za določeno moč vedno na razpolago, tudi če ga uporabnik ne uporablja. Pred spremembami, ki jih je uvedla Agencija za energijo, smo tako plačevali omrežnino za obračunsko moč približno sorazmerno moči iz soglasja za priključitev. Soglasje za priključitev se redko spreminja, uporabniki pa večinoma (vsaj v preteklih letih) uporabljajo le majhen del te moči. Napredni števci so omogočili, da se dosežene moči (oz. 15 minutna povprečja) merijo in beležijo za vsakega odjemalca. To je omogočilo drugačen način zaračunavanja obračunske moči, takšen, ki upošteva dejansko dosežene konice odjemalca. Nekateri odjemalci namreč dosegajo bistveno višje konice od drugih, a so po starem sistemu plačevali enako. Nov sistem upošteva povprečje petih konic, doseženih v preteklem letu. Če uporabnik želi svojo moč nadzorovati in si določiti še nižjo moč (dogovorjena moč), je to mogoče, a v takem primeru plačuje tudi za preseganje svoje dogovorjene moči. Nov sistem v Sloveniji se je torej precej bolj približal dejanskim konicam uporabnikov, kot prejšnji. A zavedati se je treba, da gre še vedno za plačevanje rezervacije moči, ki jo mora sistem vedno zagotavljati, in pri tem igrajo dosežene konice porabe večjo vlogo, kot celotna porabljena energija. Rezervacija pa se vedno določa vnaprej.
Stroški ojačitve omrežja so v večji meri povezani z doseženimi konicami, kot s porabljeno energijo, zato ima ta del pri plačevanju za omrežje vedno bolj pomembno vlogo. Med plačilom omrežnine za porabljeno energijo in za obračunsko moč je mogoče določiti različna razmerja, za določitev tega so v celotni EU pristojni regulatorji, pri nas Agencija za energijo. Tega ne delajo na pamet, v ozadju so obsežne študije in metodologije.
Na mesečnem računu za oskrbo z električno energijo plačujemo oboje, omrežnino in dobavljeno energijo (pa še davke, prispevke in trošarino). Pri gospodinjstvih je trenutno del za dobavljeno energijo, ki jo plačujemo dobaviteljem, precej večji od dela za omrežnino. Dobavljena energija se v celoti plačuje sorazmerno z dejansko izmerjeno mesečno porabo.
Sistem, kjer bi se pri plačilu omrežnine upoštevala le poraba, torej ne bi bil pravičen. Zadnja leta gre razvoj ravno v obratno smer: plačilo za moč postaja pomembnejše.
Pri večini gospodinjskih odjemalcev, tudi pri majhnih odjemalcih, se je omrežnina po reformi nekoliko zmanjšala, gledano letno. Obstajata dve skupini, pri katerih se je po reformi omrežnina nekoliko povečala, saj porabita nesorazmerno malo energije: to so lastniki sončnih elektrarn v sistemu letnega netiranja meritev in lastniki občasno naseljenih objektov, kot so vikendi. Prvim se šteje, da porabijo le razliko med iz omrežja prevzeto in v omrežje predno energijo. Drugi imajo zelo majhno število dni odjema. Oboji dejansko plačujejo skoraj samo omrežnino, in sicer del za moč. Ta del se je z reformo povečal, na račun dela omrežnine za porabljeno energijo, ki se je zmanjšal, ga pa ti dve skupini praktično ne plačujeta. Obe omenjeni skupini plačujeta na splošno zelo nizke račune za oskrbo z elektriko, ker plačujeta le omrežnino za moč. Za obe skupini je omrežje v višini obračunske moči vedno na voljo, zato je pravično, da ta del plačujeta.
Potrebno je omeniti, da tudi lastniki sončnih elektrarn, ki ne porabijo veliko energije, v omrežju povzročajo stroške. Tudi zaradi oddajo energije omrežje je namreč potrebno omrežje ojačevati. To je razvidno že iz razmeroma velikega števila zavrnitev soglasij za priključitev novih fotovoltaik, ki jih ne bi bilo, če zaradi novih fotovoltaik ne bi bilo potrebno v omrežja dodatno investirati, kar pa ni veno mogoče takoj.
Glede nižanja tarif poleti v času proizvodnje fotovoltaike: ravno to je Agencija za energijo s svojo reforme plačevanja omrežnine izvedla: tarife za omrežnino za moč so zares visoke le pozimi, ko ni proizvodnje iz fotovoltaike. Poleg tega je med 12. in 17. uro uvedla obdobje nižje tarife, ki ga prej ni bilo.
Nadaljnja obravnava predloga s strani ministrstva oz. vlade ni smiselna.