4. 2. 2025
Odziv Ministrstva za infrastrukturo
Ločilne, robne in vodilne črte so del horizontalne prometne signalizacije, vzdolžnih označb, ki so podrobneje opredeljene s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Uradni list RS, št. 26/24 in 30/24 – popr.; v nadaljnjem besedilu: Pravilnik). Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah iz leta 2018 je opredelil zarisovanje ločilnih in robnih črt glede na širino vozišča. Pri tem je opredelil tako rastre označevanja v naselju kot izven naselja. Pravilnik med drugim v 32. členu opredeljuje označbo 5122-1 (robna prekinjena črta), ki se označuje na cestah, katerih širina vozišča je večja ali enaka 4,5 m in manjša od 5,5 m. V tem primeru se razmejitev smernih vozišč ne označuje z ločilno črto. Na ozkih voziščih (širine manjše od 5,5 m) je tudi z vidika prometne varnosti najpomembnejše vodenje prometa z robnimi prekinjenimi črtami, ki jih je možno ob srečevanju vozil pravilno prevoziti in na ta način uporabljati robni pas.
Robni pas je skladno z določili Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/22, 140/22 – ZSDH-1A, 29/23 in 78/23 – ZUNPEOVE) del vozišča, ki ohranja stabilnost voziščne konstrukcije in je namenjen označevanju horizontalne prometne signalizacije. Zaradi dejanske širine vozil in zarisovanja horizontalne signalizacije se prekinjene robne črte uporabljajo vse do širine 6,49 m vozišča, saj slednje omogoča ob srečevanju vozil uporabo robnega pasu (vozilo prevozi robno prekinjeno črto). Neprekinjena robna črta torej nastopi na cestnem odseku ob prevladujoči širini 6,5 m vozišča. V tem primeru je možno srečevanje tudi tovornih vozil, ne da bi slednja vozila preko neprekinjene robne črte.
Vzdolžna neprekinjena ločilna črta prepoveduje vožnjo po njej ali čez njo, kadar ločuje smerni vozišči, pa tudi vožnjo po smernem vozišču za nasprotni promet, razen pri prehitevanju vozil, ki jih kot izjeme dopušča prometni znak, in vožnje mimo, kot je določeno s cestnoprometnimi pravili. Ločilna (sredinska) črta se skladno s Pravilnikom zarisuje od širine 5,5 m vozišča. Zarisovanje ločilne črte na odsekih cest z ozkim voziščem pod 5,5 m je torej neskladno s pravili, kot tudi z vidika širine vozil. Vozniki bi bili v tem primeru primorani na ozkih cestah voziti preko ločilnih črt, kar bi pomenilo tudi pogoste kršitve cestnoprometnih predpisov, saj je prepovedana vožnja po ali preko vzdolžne neprekinjene črte. Vozniki na ta način tudi lažje prepoznajo ožje cestne odseke, kjer pa je z vidika prometne varnosti nujno zarisovanje robnih črt (obenem tudi ustrezno informiranje in vodenje voznikov v krivinah).
Zasnova sprememb označevanja talnih obeležb je bila utemeljena z vidika povečanja prometne varnosti, kredibilnega označevanja prometne signalizacije in področnih primerov dobrih praks v tujini. V Sloveniji je bil ta koncept na splošno dobro sprejet in prepoznan kot učinkovit koncept označevanja robnih in ločilnih cest glede na širino javnih cest. Slednje se zdaj upošteva na vseh javnih cestah (državnih kot tudi občinskih) v sklopu obnov obstoječe horizontalne signalizacije in pri gradnji, ureditvah novih cestnih odsekov.
Glede na vse navedeno zato na ministrstvu ocenjujemo, da nadaljnja obravnava predloga ni potrebna.