23. 1. 2025
Odziv Ministrstva za pravosodje
Naj uvodoma pojasnimo, da se Ministrstvo za pravosodje zaveda problematike vožnje pod vplivom alkohola. Ta je poleg hitrosti eden od najpogostejših razlogov za povzročitev prometne nesreče. Država se proti vožnji pod vplivom alkohola bori na različne načine, z resolucijami, preventivnimi akcijami na terenu, z vidika kaznovalnega prava pa je bilo v preteklosti že več sprememb zakonodaje, ki so imele vse isti namen – ustrezno obravnavo tako prekrškov kot tudi kaznivih dejanj. Kaznovalno politiko v zvezi s kršitvami cestnoprometnih predpisov usklajeno vodita Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo za pravosodje, seveda v sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve in Policijo. Država pa se ne ukvarja le s kaznovanjem storilcev prekrškov in kaznivih dejanj, pač pa je bil v letu 2019 z novelo zakona, ki ureja kazenski postopek, okrepljen tudi položaj oškodovancev v kazenskem postopku.
Podane predloge za spremembe in dopolnitve zakonodaje v zvezi obravnavo vožnje pod vplivom alkohola smo proučili z vidika resorne pristojnosti Ministrstva za pravosodje za kaznovalno pravo (37. člen Zakona o državni upravi),[1] pri čemer podajamo naslednja pojasnila:
1. Vožnja pod vplivom alkohola je določena kot prekršek v tretjem in četrtem odstavku 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa,[2] pri čemer je najnižja sankcija za prekršek globa v višini 300 evrov in 4 kazenske točke, najvišja sankcija za prekršek pa globa v višini najmanj 1.200 (do 5.000) evrov in 18 kazenskih točk. Navedeno pomeni, da vožnja pod vplivom alkohola ne more biti kvalificirana kot poskus izvršitve kaznivega dejanja uboja iz 115. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1), kjer je za temeljno obliko kaznivega dejanja predpisana kazen zapora od petih do petnajstih let, pri čemer se v skladu z drugim odstavkom 34. člena KZ-1 storilec za poskus kaznuje v mejah kazni, predpisane za kaznivo dejanje, lahko pa tudi mileje.
2. »Objestna vožnja« je od reforme kazenskega materialnega prava v letu 2008 določena kot kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu – glej 3. točko prvega odstavka 324. člen KZ-1:
»(1) Voznik motornega vozila, ki v cestnem prometu povzroči neposredno nevarnost za življenje ali telo kakšne osebe s tem, da
- vozi pod vplivom alkohola z več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka ali vozi pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ali
- prekorači hitrost za več kot 30 km/h od dovoljene na območju za pešce, na območju umirjenega prometa ali na območju omejene hitrosti ali za več kot 50 km/h od dovoljene na cesti, ali
- vozi predrzno ali brezobzirno ali vozi motorno vozilo, ki ga nima pravice voziti, in pri tem:
- ne upošteva pravil o prehitevanju, prednosti ali varnostni razdalji, ali
- na cesti, ki ima dva ali več označenih pasov za vožnjo v eno smer, vozi po smernem vozišču, namenjenem vožnji v nasprotni smeri, obrača ali vozi vzvratno ali poskuša tako voziti, ali
- ne prilagodi hitrosti vožnje na nepreglednih odsekih ceste, v križiščih, pred prehodi za pešce ali ob njih, kolesarskih stezah ali prehodih, prehodih ceste čez železniško progo,
se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let.«.
3. V zvezi s kvalifikacijo povzročitve smrti v prometni nesreči pod vplivom alkohola kot uboj pa navajamo, je povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti (323. člen KZ-1), ki ima za posledico smrt ene ali več oseb, določena kot kvalificirana oblika kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti v drugem odstavku 323. člena KZ-1, pri čemer se storilec kaznuje z zaporom do osmih let in stransko kaznijo prepovedi vožnje motornega vozila.
Na enak način je pri kaznivem dejanju nevarne vožnje v cestnem prometu (324. člen KZ-1) določena kvalificirana oblika kaznivega dejanja, če ima navedeno kaznivo dejanje za posledico smrt ene ali več oseb (peti odstavek 324. člena KZ-1). V tem primeru se storilec kaznuje z zaporom od enega do dvanajstih let in s stransko kaznijo prepovedi vožnje motornega vozila.
Glede na navedeno menimo, da podani predlogi niso primerni za nadaljnjo obravnavo.