20. 11. 2024
Odziv Ministrstva za javno upravo
S tem v zvezi uvodoma pojasnjujemo, da v skladu z Zakonom o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF, 158/20 – ZIntPK-C, 203/20 – ZIUPOPDVE, 202/21 – odl. US in 3/22 – ZDeb, v nadaljevanju ZJU) o novi zaposlitvi odloča predstojnik in ne javni uslužbenec v kadrovski službi organa, kot je napačno navedeno v predlogu za spremembo zakonodaje. Nove zaposlitve so odvisne od razpoložljivih finančnih sredstev in od predvidenih in prostih delovnih mest v sistemizaciji delovnih mest v organu, prav tako mora biti nova zaposlitev načrtovana v kadrovskem načrtu organa.
Nadalje pojasnjujemo, da je med uradniškimi načeli v drugem delu ZJU, ki se uporablja za urejanje uslužbenskih razmerij za zaposlene javne uslužbence v državnih organih in v lokalnih skupnostih, torej v javni upravi, na kar se nanaša tudi predlog št. 18516-324, posebej določeno načelo javnega natečaja. Javni natečaj je mehanizem, ki zagotavlja na eni strani objektivnejšo izbiro uradnikov in na drugi strani omogoča neizbranim kandidatom v natečajnem postopku pritožbo in sodno varstvo. Javni natečaj, ki ga za zaposlitev v upravnih službah sicer določa Ustava Republike Slovenije, je urejen tako, da se zahteva vnaprejšnja določitev meril za izbiro in izvedba sicer formaliziranega postopka, na koncu pa izdaja obrazložene odločbe, vse s ciljem izbire strokovno najprimernejšega kandidata za prosto delovno mesto, ki ima ustrezna znanja, veščine in sposobnosti za strokovno opravljanje nalog na delovnem mestu. Neizbrani kandidati imajo sicer možnost pritožbe in sodnega varstva v upravnem sporu. Vloga javnih uslužbencev, zaposlenih v kadrovskih službah, je v formalni izvedbi postopka, in ne v izbiri uradnika, za kar je sicer pristojen predstojnik organa, kot je zgoraj že pojasnjeno.
V zvezi s predlogom, da zaposleni v kadrovskih službah ministrstev in drugih javnih organov, ne bodo smeli biti člani političnih strank pojasnjujemo, da je varstvo pred političnim vplivom pri delu javnih uslužbencev vgrajeno že v sistemsko zakonodajo, konkretno je med temeljnimi načeli uprave v Zakonu o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21, 189/21, 153/22 in 18/23) določena tudi politična nevtralnost. Načelo politične nevtralnosti pomeni, da uslužbencev uprave pri njihovem službenem delovanju ne smejo voditi njihova osebna politična stališča. Svoje delo morajo opravljati vestno in odgovorno, ne glede na to, ali se strinjajo z vlado, ki je na oblasti. Strokovne odločitve morajo biti proste vsakršnih strankarskih, lobističnih in drugih interesov. Politična nevtralnost velja med drugim tudi pri izvrševanju zakonov, podzakonskih predpisov in drugih sprejetih politik. Zavzetost javnega uslužbenca, tudi tistega, ki je zaposlen v kadrovski službi, na kar se konkreten predlog nanaša, pri izvrševanju zakona ne sme biti odvisna od njegovega osebnega stališča do zakona ali do vlade, ki ga je predlagala, svoje politično stališče pa posameznik nikakor ne sme svojih vpletati v svoje delo. Načelo politične nevtralnosti je tako bistveno pri delu uprave in za vsakega javnega uslužbenca zavezujoče.
Temu načelu sledi tudi načelo politične nevtralnosti in nepristranskosti, urejeno v 28. členu ZJU, ki določa, da uradnik izvršuje javne naloge v javno korist, politično nevtralno in nepristransko. To načelo zagotavlja uporabnikom enakopravno in pravično obravnavo, saj morajo javni uslužbenci zasledovati le javni interes in delovali na podlagi predpisov, stroke in etičnih načel. Le na tak način se lahko vzpostavi in ohrani stabilnost javne uprave. To načelo je še posebej izpostavljeno v Kodeksu ravnanja javnih uslužbencev (Uradni list RS, št. 8/01, v nadaljevanju Kodeks), ki izpostavlja:
- da mora javni uslužbenec delovati politično nevtralno in nepristransko (4. člen, drugi odstavek),
- da mora javni uslužbenec pri odločanju ravnati v skladu s prvim odstavkom 5. člena tega kodeksa, svojo pravico do odločanja po prosti presoji mora uresničevati nepristransko in ob upoštevanju meril, določenih v predpisih (7. člen),
- da javni uslužbenec ne sme dovoliti, da je pri opravljanju javnih nalog njegov zasebni interes v nasprotju z njegovimi pooblastili. Odgovoren je, da se izogiba vsakemu nasprotju interesov, bodisi da je to nasprotje resnično ali možno. Javni uslužbenec ne sme izkoriščati svojega položaja za svoj zasebni interes. (8. člen)
- da mora javni uslužbenec vedno ravnati tako, da ohranja in krepi zaupanje javnosti v poštenost, nepristranskost in učinkovitost opravljanja javnih nalog. (9. člen)
Nadalje 16. člen Kodeksa določa, da mora v skladu s spoštovanjem temeljnih in ustavnih pravic in dolžnosti javni uslužbenec skrbeti, da nobena od njegovih političnih dejavnosti ali sodelovanje pri političnih ali javnih razpravah ne okrni zaupanja javnosti in njegovih delodajalcev v njegovo sposobnost, da svoje dolžnosti opravlja nepristransko in lojalno. Pri opravljanju javnih nalog javni uslužbenec ne sme dopustiti, da bi ga uporabili za strankarske politične namene. Hkrati mora javni uslužbenec upoštevati vse omejitve politične dejavnosti, ki jih zakon nalaga določenim kategorijam javnih uslužbencev zaradi njihovega položaja ali narave opravljanja javnih nalog.
Pojasnjujemo še, da nadzor nad izvajanjem ZJU opravljajo inšpektorji za sistem javnih uslužbencev, pri čemer posebej nadzirajo med drugim tudi skladnost zaposlovanja s kadrovskim načrtom in siceršnjo pravno pravilnost zaposlovanja.
Upoštevaje vse navedeno torej ugotavljamo, da je v sistemski zakonodaji vgrajenih že dovolj varoval, ki preprečujejo, da bi javni uslužbenci, med njimi tudi javni uslužbenci, zaposleni v kadrovskih službah organov, delo opravljali za strankarske ali politične namene, zato Ministrstvo za javno upravo meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.