3. 12. 2024
Odziv Ministrstva za javno upravo
Referendumi na državni ravni so določeni v Ustavi RS in v Zakonu o referendumu in o ljudski iniciativi (v nadaljnjem besedilu: ZRLI).[1] ZRLI ureja postopek za razpis naslednjih referendumov na državni ravni: referendum o spremembi ustave, zakonodajni referendum, referendum o mednarodnih povezavah in posvetovali referendum. Lokalne referendume ureja Zakon o lokalni samoupravi.[2]
Posvetovalni referendum je ena izmed oblik neposrednega izjavljanja volivcev o vprašanju, ki je pomembno za družbeno skupnost.[3] Posvetovalni referendum se razpiše o vprašanjih iz pristojnosti Državnega zbora, ki so širšega pomena za državljane. Lahko je le predhoden (preden Državni zbor končno odloči o posameznem vprašanju), mnenje volivcev na referendumu pa Državnega zbora pravno ne zavezuje. Državni zbor je pri uporabi tega referenduma lahko dokaj svoboden, kar pomeni, da ga lahko razpiše tudi za posamezna ustavno-revizijska in zakonodajna vprašanja. Za posebej zahtevna vprašanja je posvetovalni referendum učinkovito sredstvo za testiranje javnega mnenja in za ugotavljanje smeri reševanja določenega vprašanja.[4]
Posvetovalni referendum razpiše Državni zbor, pobudo zanj lahko da vsak poslanec Državnega zbor. Državni zbor, ki se odloči, da ne bo upošteval večinske izražene volje volivcev, tvega negativne posledice na prihodnjih volitvah. Takšnemu političnemu vplivu je institut posvetovalnega referenduma tudi namenjen in nesporno je, da ima ta institut vpliv in moč.[5]
Do sedaj so bili v Sloveniji razpisani štirje posvetovalni referendumi: posvetovalni referendum o pokrajinah iz leta 2008 in trije posvetovalni referendumu, ki so bili izvedeni skupaj z volitvami v Evropski parlament junija letos, to so posvetovalni referendum o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o uvedbi preferenčnega glasu pri volitvah poslank in poslancev v državni zbor in posvetovalni referendum o gojenju in predelovanju konoplje v medicinske namene ter o gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo. Državni zbor je konec oktobra letos preklical Odlok o razpisu posvetovalnega referenduma o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo[6] in posledično so se končali vsi postopki v zvezi z izvedbo referenduma.
Posvetovalni referendum kot je urejen pri nas ni izjema in ga poznajo tudi druge evropske države. Primerjalno pravno gledano posvetovalni referendum poznajo tudi v Avstriji, Italiji, na Danskem, Finskem in na Švedskem.[7] V praksi se posvetovalni referendumi v teh državah tako kot v Sloveniji ne izvajajo pogosto.[8]
Predlagatelj na koncu tudi navaja, da bi namesto posvetovalnega referenduma raje uporabili zakonodajni referendum. V zvezi s tem pojasnjujemo, da je zakonodajni referendum v slovenski ureditvi del zakonodajnega postopka in ga po sprejetju zakona v Državnem zboru in na zahtevo 40.000 volivcev razpiše Državni zbor. Od vložitve pobude volivcev za razpis referenduma in objave končnega izida referenduma (v primeru če sta pobuda in zahteva za razpis referenduma uspešni) je usoda zakona negotova, zato je potrebno postopek za razpis referenduma čimprej izvesti. Zakonodajni referendum je torej bistveno drugačen od posvetovalnega referenduma, kjer se ne odloča o že vloženem zakonu temveč o vprašanju, ki je širšega pomena za državljane.
Pobudo za razpis posvetovalnega referenduma lahko da vsak poslanec Državnega zbor kadarkoli, zakonodajni referendum pa se v točno določenih rokih po sprejetju zakona razpiše na zahtevo volivcev.
Glede na zgoraj navedeno menimo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.