29. 7. 2026
Odziv Ministrstva za infrastrukturo in energetiko
Sistem dogovorjene moči in plačila presežne moči v primeru prekoračitve ni plačevanje kazni, ampak sistem, ki pri zaračunavanju moči upošteva dejansko dosežene konice. Pred tem so se upoštevale administrativno določene moči, ki so le delno sledile moči glavnih varovalk. Prejšnji sistem je bil zelo nepravičen, saj so enako omrežnino za moč plačevali odjemalci, ki so dejansko dosegali bistveno različne moči.
Za izvajanje novega sistema odjemalci ne potrebujejo podatka o trenutni moči, velika večina odjemalcev shaja brez tega podatka.
Agencija je prvotni Akt o omrežnini (Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje, Uradni list RS, št. 146/22, 161/22, 50/23, 71/23, 117/23, 5/24, 30/24, 49/24, 107/24, 27/25, 76/25 in 753/26) večkrat dopolnila in med ostalim določila, da odjemalci, ki sprejmejo dogovorjeno moč, ki jo na podlagi preteklih konic določi elektrooperater, in je ne spremenijo (velika večina), ne plačujejo prekoračitve dogovorjene moči. Tako so za podatek o trenutni moči zainteresirani le odjemalci, ki resnično aktivno spremljajo svojo trenutno moč in so s tem namenom tudi sami znižali dogovorjeno obračunsko moč.
Že sedanji števci omogočajo odjemalcem spremljanje trenutne moči, s priključitvijo na P1 vmesnik. Za tako spremljanje je potrebna seveda dodatna oprema, ki pa jo morajo odjemalci plačati sami.
Uvedba takega sistema za spremljanje podatkov v realnem času za vse odjemalce v tem hipu torej ni smiselna. Pri prilagajanju odjema nizko omejeni dogovarjani moči je v vsakem primeru potreben avtomatski sistem krmiljenja odjema, zgolj poznavanje trenutne moči ne zadošča, saj gre dejansko za porabo v 15 minutah, ki jo je znotraj teh 15 minut potrebno napovedati vnaprej.
Ročno krmiljenje odjema je torej zelo omejeno.
Verjetno pa se bo v naslednjih desetih letih sedanji sistem prenovil tako, da bo mogoč sprotni prenos meritev v skoraj realnem času v bazo elektooperaterju, kjer bo v realnem času na voljo tudi uporabnikom sistema in njihovim sistemom upravljanja ali pooblaščenim osebam (agregatorjem), ki bodo takšno upravljanje izvajala za uporabnike. V tem primeru bo mogoče tudi sprotno prilagajanje potrebam sistema ali dobaviteljev, s čemer uporabniki sistema (odjemalci) lahko celo zaslužijo. Sedanja uvedba naprednega merilnega sistema je trajala okrog 10 let in je stala okrog 150 milijonov, toliko bo verjetno stala tudi prenova z namenom prenosa podatkov v realnem času. O tej prenovi se odločajo Agencija za energijo, ELES in distribucijske družbe.
V vsakem primeru pa je strošek uvajanja teh sistemov s strani Agencije za energijo pripoznan kot upravičen in je posledično vključen v omrežnino. Stroške elektroenergetskega sistema, vključno s podpornimi digitalnimi sistemi, s plačevanjem omrežnine plačujejo končni odjemalci oz. uporabniki sistema. Zato je pri uvajanju potrebna previdnost in poštenost: sistem, ki nujno ni potreben, se ne uvaja in se posledično odjemalcem tudi ne zaračuna.
Nadaljnja obravnava predloga s strani ministrstva oz. vlade ni smiselna.