Nadgradnja delovanja Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije
"Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je nacionalna ustanova, ki skrbi za ohranjanje, varstvo in promocijo nepremične in z njo povezane premične in žive kulturne dediščine."
To je citat s spletne strani ZVKDS. Register kulturne dediščine naj bo ena plat zgodbe. Ohranjanje in varstvo dediščine pa z urejanjem evidenc nimata ustrezne veljave. Zavod je namreč brez vsakršnega vzvoda, s katerim bi bili sproženi ukrepi na terenu. Če pride do domnevnega uničevanja ali neupoštevanja npr. arhitekturno-oblikovalskih smernic ali predpisov, bo Zavod sicer to ustrezno zabeležil, če bo prijavo sploh prejel, prijavitelj pa je v postopku ključna oseba, kljub temu, da si tega ne želi, saj mora prijavo podati tudi na drugo inštitucijo, in sicer tako, ki naj bi nadzor izvedla. Domnevam, da so posamezniki, ki opazijo nepravilnosti na terenu, največkrat fizične osebe oz. tisti stalni uporabniki prostora oz. področja, ki spremembe sploh lahko zaznajo, do njih pa morajo biti tudi dovzetni. Potemtakem naj bi fizična oseba pošiljala prijave tako na ZVKDS, nato pa še na ustrezno inšpekcijsko službo.
Predlagam vladi, da avtomatizira oz. da uvede delno avtomatizacijo sistema delovanja ZVKDS. Če nek območni zavod prejme prijavo glede posega na nekem objektu, tj. snovni ali nesnovni dediščini, in Zavod pritrdi, da gre resnično za nedovoljene posege ali ravnanja, bi morala biti prijava sistematsko posredovana ustrezni službi za monitoring in nadzor. Še več, trenutno stanje je tako, da ZVKDS niti ne zna natančno svetovati ali le delno lahko svetuje, kateremu nadzornemu organu naj prijavitelj informacije posreduje. ZVKDS tako nima ustreznega dometa, kljub temu da poseduje zbor vseh ustreznih informacij, ki so potrebne, da se zaščita in varovanje dediščine tudi vrši. Škoda tako nastaja na dediščini, pa tudi ob dejstvu, da vrednost nabora evidenc ZVKDS ni nadgrajena v delujoč in učinkovit sistem za varstvo dediščine. Evidence so torej v arhivih, na območju celotne Slovenije pa se vršijo nenadzorovane dejavnosti, ki žal le redkokdaj tudi upoštevajo predpisane smernice razvoja, obnove, izgradnje ter ohranjanja. Dediščina s tem izgublja ostrino ter s tem vrednost in pomen.
Enaka nadgradnja bi bila potrebna tudi na ZRSVN - Zavod RS za varstvo narave.