5. 11. 2024
Odziv Ministrstva za javno upravo
Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS), (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17, 84/18, 204/21, 139/22, 38/24 in 48/24 – odl. US) določa redno delovno uspešnost v 22. členu (Obseg sredstev za plačilo redne delovne uspešnosti) in v 22.a členu (Del plače za redno delovno uspešnost javnih uslužbencev).
Torej skladno s prvim odstavkom 22.a člena ZSPJS del plače za redno delovno uspešnost pripada javnemu uslužbencu, ki je v obdobju, za katerega se izplačuje, pri opravljanju svojih rednih delovnih nalog dosegel nadpovprečne delovne rezultate. Drugi odstavek 22.a člena določa, da se del plače za redno delovno uspešnost javnemu uslužbencu določi na podlagi meril in kriterijev, dogovorjenih s Kolektivno pogodbo za javni sektor (KPJS), (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17, 80/18, 136/22 in 12/24). KPJS določa redno delovno uspešnost v členih od 27 do 34.
KPJS določa v drugem odstavku 28. člena (osnove za določitev obsega sredstev in za izplačilo redne delovne uspešnosti): Osnova za določitev najvišjega možnega letnega zneska za izplačilo redne delovne uspešnosti javnega uslužbenca na podlagi prvega odstavka 22.a člena ZSPJS, je osnovna plača javnega uslužbenca, ki mu je pripadala v skladu s pogodbo o zaposlitvi za mesec december preteklega leta. Če javni uslužbenec sklene delovno razmerje v javnem sektorju v tekočem letu, se določi sorazmerni del zneska iz prejšnjega odstavka na podlagi osnovne plače, ki bi javnemu uslužbencu pripadala za december preteklega leta.
KPJS določa v prvem odstavku 30. člena (postopek): Postopek ugotavljanja doseganja kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost se za vse javne uslužbence izvede mesečno, trimesečno ali dvakrat letno.
V 31. členu pa določa kriterije za določitev dela plače za redno delovno uspešnost, in sicer:
- znanje in strokovnost,
- kakovost in natančnost,
- odnos do dela in delovnih sredstev,
- obseg in učinkovitost dela in
- inovativnost.
KPJS določa v 32. členu, da je vsak posamezen kriterij za ugotavljanje delovne uspešnosti ovrednoten z eno točko, ki pomeni doseganje nadpovprečnih delovnih rezultatov pri posameznem kriteriju. Seštevek števila točk, ki jih javni uslužbenec doseže, je podlaga za določitev višine dela plače za redno delovno uspešnost javnega uslužbenca.
Nadpovprečni delovni rezultati javnega uslužbenca pri posameznem kriteriju se ovrednotijo z eno točko. Glede na to, da KPJS določa 5 kriterijev za določitev dela plače za redno delovno uspešnost lahko javni uslužbenec iz tega naslova doseže skupno največ 5 točk. Pogoj za izplačilo redne delovne uspešnosti so torej nadpovprečni delovni rezultati, kar pomeni, da mora javni uslužbenec iz naslova ocenjevanja kriterijev doseči vsaj eno točko.
Velja poudariti, da ZSPJS in KPJS ne določata, kdo ocenjuje delovno uspešnost javnega uslužbenca v ocenjevalnem obdobju. Odločitev, ali bo javne uslužbence ocenjeval predstojnik ali nadrejeni, je v rokah delodajalca, predlagamo pa, da javne uslužbence ocenjuje neposredno nadrejeni, saj ta najbolje pozna delovne rezultate javnega uslužbenca v ocenjevalnem obdobju.
Sporočamo vam, da je Državni zbor na seji 24. 10. 2024 sprejel Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS). Objavljen je na spletni strani DZ. Iz sprejetega zakona izhaja, da se redna delovna uspešnost in delovna uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v predvidenem prenovljenem plačnem sistemu združujeta v eno vrsto delovne uspešnosti. Glede odprave nesorazmerij v osnovnih plačah pa pogajanja s sindikati še niso zaključena.