Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Davčno preverjanje izvora premoženja

467 OGLEDOV 30 KOMENTARJEV

Veliko je ljudi, ki imajo več nepremičnin, nihče pa ne preverja, kako so do te nepremičnine prišli oz. kako so si jo lahko privoščili.

Samostojni podjetnik z dobrih 100.000 EUR letnega prometa in 25.000 EUR izkazanega letnega dobička v pičlih 5 letih pridobi dve stanovanji (v vrednosti vsaj po 250.000 EUR vsako), na dve leti kupuje nov gliser, ima hišo, vredno slab milijon, pa še več apartmajev na morju, lansko leto pa je svojega BMW zamenjal za 120.000 EUR vrednega novega Mercedesa... Vse brez posojil... Od kod denar? Na veliko "kompenzira" in posluje gotovinsko, davke pa plača... kdo?

Mlajši javni delavec s slabo plačo (zato so stavkali) iz najemniškega stanovanja po nekaj letih dela "preide" v lastno nepremičnino, ki jo je kupil v tretji podaljšani fazi, zanjo pa plačal dobrih 500.000 EUR, pri čemer nepremičnina ni obremenjena s posojilom, prav tako pa ni prejel nobenega denarja "od doma", saj se je sprl z vsem sorodstvom. Tudi tukaj nihče ne preveri, od kod mu denar, kljub temu, da je davčna pri nakupu odmerila davek na promet z nepremičninami.

Petčlanska družina, on je solastnik družbe, ki preprodaja rabljene avtomobile, ona gospodinja, otroci vsi v osnovni šoli, zraven pa hiša z bazenom in apartma, oboje na Hrvaškem, kupljeno v enem samem letu kot fizična oseba (!?) otroški dokladi čez 500 EUR, dodatek za velike družine... nepremičnine, seveda, pri nas niso "registrirane" pri odmeri socialnih prejemkov...

Zaradi navedenega predlagam, da država končno združi vse svoje baze podatkov in preveri, koliko "presežnega" premoženja posameznik ustvari glede na prikazane prihodke. Tako je v tujini, pri nas pa... si zakrivamo oči. Če bi država bolj vestno pobirala davke - pa ne tako, da na polno ožema tiste, ki jih plačujejo, ampak bi vestneje pobirala tisto, kar ji pripada - in bolj vestno delila socialne transfere, potem bi bila državna blagajna bolj polna, posledično pa bi lahko kakšno trošarino ukinili, pa kakšen davek morda celo znižali, katerega od načrtovanih pa že pred samo uvedbo povsem opustili.

Če država analize in primerjave kljub računalniški podpori ni zmožna, predlagam, da država izdela sistem prijavljanja, v katerem bi davčni organi morali stanje preveriti in ustrezno ukrepati. Bodimo pošteni - za preveritev prihodkov (bilanca ali dohodninska napoved) in preveritev obsega premoženja posameznega davčnega zavezanca (zemljiška knjiga, register vozil...) je potrebno le nekaj klikov, ki so davčnikom omogočeni že sedaj... Tako se lahko hitro ugotovi, katera prijava ja utemeljena in katera zlonamerna (do tega bo namreč nedvomno prihajalo bodisi zaradi zavidanja bodisi zaradi maščevanja).

Ko bi taki postopki stekli in bi nekaj takih oseb tudi kazensko odgovarjalo zaradi utaje davkov in goljufije pri pridobitvi sredstev iz naslova socialnih transferov, bi se red verjetno do določene meje vzpostavljal že sam od sebe. Da o tem, da bi lahko na tak način pravičneje in bolj racionalno delili socialne transfere, niti ne govorimo.

67 glasov

8 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR T Tribe 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


18. 11. 2024

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Odvisno od tega, ali posamezniki prispevajo v zavarovanje, so socialni transferji razvrščeni v pravice iz zavarovanj (npr. nadomestilo za brezposelnost) in prejemke, za katere se ne plačujejo prispevki (pravice iz javnih sredstev, npr. denarna socialna pomoč, otroški dodatek, varstveni dodatek).

Pravice iz javnih sredstev so vezane na preverjanje materialnega položaja vlagatelja in njegovih družinskih članov ter na uvrstitev v dohodkovni razred oziroma ne preseganje zakonsko določenega cenzusa. Določeni socialni transferji iz socialnih zavarovanj, pri katerih posamezniki prispevajo v zavarovanje, pa so vezani na nastanek socialnega primera, ob nastanku katerega oseba pridobi pravico, ob izpolnjevanju z zakonom predpisanih pogojev (npr. nadomestilo za brezposelnost).

V nadaljevanju ministrstvo podaja odgovor za socialne transferje, za katere se ne plačujejo prispevki in je upravičenost do le-teh odvisna od materialnega položaja posameznika oziroma družine, in sicer za pravice iz javnih sredstev v skladu z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO, 54/22 – ZUPŠ-1, 76/23 – ZŠolPre-1B in 122/23 – ZŠtip-1C; v nadaljnjem besedilu: ZUPJS).

Ministrstvo spremlja in vrednoti učinke socialnih politik ter si s pripravo zakonodaje in podzakonskih aktov in predpisov prizadeva odpraviti čim več anomalij, ki se pokažejo v sistemu dodeljevanja pravic iz javnih sredstev.

Ministrstvo ugotavlja, da bo tveganje za izkoriščanje pravic iz javnih sredstev, vedno obstajalo, saj ljudje vedno iščejo pravne praznine in pomanjkljivosti »sistema«. Izkoriščanje in zloraba  pravic iz javnih sredstev sta nedopustna.

Centri za socialno delo o upravičenosti do pravic iz javnih sredstev odločajo na prvi stopnji in so pri ugotavljanju materialnega položaja odvisni tako od podatkov iz uradnih evidenc drugih organov (npr. FURS, GURS itd.), kot tudi od ugotovitev pristojnih nadzornih organov, npr. Inšpektorata za delo v zvezi z morebitnim delom na črno ali FURS-a v zvezi z morebitno utajo davkov.

Možnosti neupravičenega prejemanja pravic iz javnih sredstev so se sicer zmanjšale zaradi pridobivanja podatkov o osebah ter njihovem premoženju in dohodkih iz približno 50 različnih uradnih evidenc oziroma 28 upravljavcev zbirk podatkov preko informacijskega sistema centrov za socialno delo tako pri uveljavljanju pravice iz javnih sredstev na podlagi vloge stranke kot pri ugotavljanju obstoja okoliščin, ki so stranki v škodo oziroma v korist Republike Slovenije med upravičenostjo do pravice iz javnih sredstev.

Ministrstvo je dolžno izvajati nadzor nad porabo javnih sredstev, zato je sprejelo številne ukrepe, ki zagotavljajo upravičeno prejemanje pravic iz javnih sredstev, kot npr. vzpostavitev avtomatiziranega spremljanja sprememb določenih okoliščin, ki so bile podlaga za dodelitev pravice (smrt osebe, izpis iz evidence brezposelnih oseb itd.).

Ministrstvo opozarja še, da so tudi stranke dolžne sporočati spremembe okoliščin, ki vplivajo na pravice iz javnih sredstev. Če je stranka lažno prikazovala podatke ali jih je zamolčala, lahko center za socialno delo v 3 letih po prenehanju pravice po uradni dolžnosti začne postopek in ugotovi prenehanje upravičenosti do pravice, določi drugo višino ali drugo obdobje prejemanja pravice in oseba 3 mesece od dokončnosti te odločbe ne more uveljaviti te pravice. Poleg tega mora oseba sredstva, ki jih je neupravičeno prejela, vrniti.

Ugotavlja pa se pomanjkanje predvsem uradnih evidenc oziroma neuradnih evidenc oziroma ne povezljivosti z uradnimi evidencami o dohodkih in premoženju, ki jih vodijo druge države. Za primere pridobivanja podatkov, ko uradne evidence o podatkih, ki so potrebni za ugotavljanje materialnega položaja posameznika, ne obstajajo oziroma v primeru pridobivanja izkazovanja dohodkov iz tujine, je pridobitev teh podatkov odvisna od izjave stranke, podano pod kazensko in materialno odgovornostjo, z namenom, da se lahko stranki, če se kasneje ugotovi, da je podatke prikazovala lažno ali jih je zamolčala, to pravico za nazaj odvzame.

Ugotavlja se tudi, da upoštevanje določenega premoženja pravno ni možno. Na primer pri leasingu (finančnem) premoženje oziroma vozilo še ni v lasti stranke, ampak je pravni lastnik vozila leasingodajalec, zato se kot premoženje ne more upoštevati.

Pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev oseb, ki opravljajo dejavnost, si ministrstvo ves čas prizadeva za uzakonitev načina upoštevanja dohodka na način, ki bi ustrezal njihovi dejanski finančni moči (z upoštevanjem pravne domneve oziroma dohodka vsaj v višini minimalne plače ali z upoštevanjem zavarovalne osnove itd.), vendar je pri tem omejeno z odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I-73/15-28 z dne 7. 7. 2016 in načinom ugotavljanja omenjenega dohodka s strani FURS (samo na letnem nivoju oziroma z davčnim obračunom za obdobje koledarskega leta in upoštevanjem dobička).

Ministrstvo meni, da je smiselno okrepiti FURS (morebitna utaja davkov), kar bo centrom za socialno delo omogočilo, da po uradni dolžnosti začnejo postopek ugotavljanja neupravičenega prejetja pravice in ugotovijo prenehanje upravičenosti do pravice oziroma da vložijo kazensko ovadbo za pregon kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP in 16/23).
 

Odziv Ministrstva za finance

Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS) izvaja vrsto nadzornih aktivnosti, s katerimi skrbi za pobiranje davkov, preverjanje skladnosti prijavljenih dohodkov in premoženja ter odkrivanje davčnih utaj.

V primeru ugotovljenega nesorazmerja med premoženjem in prijavljenimi dohodki fizične osebe ima FURS pristojnost, da izvede postopek odmere davka od nenapovedanih dohodkov na podlagi 68.a člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US, 87/22 – odl. US, 163/22, 109/23 – odl. US in 131/23 – ZORZFS; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2). Ta določa, da lahko davčni organ ugotovi predmet obdavčitve s cenitvijo, če ugotovi, da davčni zavezanec – fizična oseba razpolaga s sredstvi za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki znatno presegajo dohodke, ki jih je davčni zavezanec napovedal, ali je davčni organ na drugačen način seznanjen s podatki o sredstvih, s katerimi razpolaga davčni zavezanec – fizična oseba, s podatki o trošenju davčnega zavezanca – fizične osebe ali o pridobljenem premoženju davčnega zavezanca – fizične osebe. V tem primeru se davek odmeri od davčne osnove, ki je enaka ugotovljeni razliki med vrednostjo premoženja, zmanjšano za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja, sredstev oziroma porabo sredstev in dohodki, od katerih je bil odmerjen ali obračunan davek, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Davčna osnova se zniža, če zavezanec dokaže, da je nižja.

Postopek po 68.a členu ZDavP-2 se uvede za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih desetih let pred letom, v katerem je bil ta postopek uveden. Od ugotovljene davčne osnove se izračuna in plača davek po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov zadnjega davčnega obdobja.[1]

FURS za ugotavljanje morebitne neskladnosti med premoženjem in prijavljenimi dohodki fizične osebe uporablja podatke iz več različnih baz podatkov, ki omogočajo vpogled v premoženje posameznika (to so npr. podatki iz Zemljiške knjige, Matičnega registra vozil in listin, Vpisnika morskih čolnov, Registra transakcijskih računov), hkrati pa uporablja tudi podatke, pridobljene na podlagi mednarodne izmenjave podatkov. Poleg tega 69. člen ZDavP-2 določa, da sme davčni organ v primerih iz 68.a člena ZDavP-2 davčnega zavezanca pozvati k predložitvi podatkov o svojem premoženju ali delih premoženja in dohodkih. V prijavi premoženja mora davčni zavezanec navesti premoženje, ki ga ima v lasti (nepremičnine, pravice na nepremičninah in druge premoženjske pravice, premičnine, deleže v gospodarskih družbah, gotovino in denarna sredstva na računih v bankah in hranilnicah …), in ga na poziv davčnega organa tudi dokazati.

Ob zgoraj navedenem dodajamo, da so postopki odmere davka od nenapovedanih dohodkov časovno in kadrovsko zahtevni, zato je nadzor usmerjen predvsem na visoko tvegane primere, torej na tiste posameznike, pri katerih obstaja očitno neskladje med prijavljenimi dohodki in vrednostjo razpoložljivega premoženja.

V zvezi s predlogom za izdelavo sistema prijavljanja pojasnjujemo, da lahko prijave kršitev predpisov, za nadzor katerih je pristojna FURS, vsakdo posreduje po elektronski pošti na naslov prijave.fuping@govpong.si, na anonimni telefon 080 11 22 ali po pošti na naslov Generalni finančni urad, Šmartinska cesta 55, 1000 Ljubljana. Obravnava prijav je ena izmed pomembnejših nalog FURS, saj so prejete prijave pomemben vir, na podlagi katerega se načrtuje nadzor. Zato FURS tej nalogi namenja veliko pozornosti in stalno dopolnjuje postopke obravnave prijav z namenom zagotovitve celovite, nepristranske in pravočasne obravnave prijav ter njihove ustrezne obravnave v nadzoru. FURS ima vzpostavljen centralni sistem obdelave prijav, ki zajema vrsto aktivnosti (npr. določitev tveganja na podlagi objektivno določenih kriterijev, določitev stopnje nujnosti obravnave prijav, dodelitev prijav v delo, odstop prijav drugim nadzornim organom itd.). Prav tako FURS sprejema in obdeluje prijave zunanjih prijaviteljev po Zakonu o zaščiti prijaviteljev (Uradni list RS, št. 16/23) ter prijavitelju, ki je deležen povračilnih ukrepov, nudi informacije o pravnih možnostih in mu pomaga v upravnih in sodnih postopkih zaradi povračilnih ukrepov.

Iz vsega navedenega izhaja, da FURS aktivno izvaja nadzor nad skladnostjo prijavljenih dohodkov in premoženja ter si s številnimi postopki prizadeva za odkrivanje davčnih neskladij. Prav tako ima vzpostavljen sistem obravnave prijav, ki omogoča, da so te celovito obravnavane, kar krepi učinkovitost nadzora.

 


[1] Glej odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-113/17-40, s katero je bil razveljavljen četrti odstavek 68.a člena ZDavP-2, ki določa 70 % davčno stopnjo.

Komentarji