15. 10. 2024
Odziv Ministrstva za pravosodje
Položaj, pravice in dolžnosti sodnih izvedencev je v posebnem poglavju prvič določil Zakon o sodiščih[1] (v nadaljevanju: ZS), ki je bil sprejet leta 1994. Od leta 2019 naprej pa področje sodnih izvedencev sistemsko ureja Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih[2] (v nadaljevanju: ZSICT), ki je pričel veljati 5. julija 2018, uporabljati pa se je začel 1. januarja 2019. V okviru ZSICT so prvič sistemsko urejena statusna ter organizacijska vprašanja s področja sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja v enovitem normativnem aktu. ZSICT nadalje ureja pogoje in postopek imenovanja ter razrešitve sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev, njihovo disciplinsko odgovornost, pristojnosti in način delovanja Strokovnega sveta za sodno izvedenstvo, sodno cenilstvo in sodno tolmačenje (v nadaljevanju: Strokovni svet), vodenje imenikov in evidenc, strokovno izpopolnjevanje, preizkuse strokovnosti, plačilo za opravljeno delo ter druga vprašanja, ki se nanašajo na področje sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja. Na podlagi ZSICT je bil izdan Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih[3] (v nadaljevanju: Pravilnik), ki podrobneje določa način imenovanja in razrešitve sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev, pravila o vsebini in obliki izkaznice in štampiljke, izvedbo disciplinskega postopka, vsebino in način opravljanja posebnega preizkusa strokovnosti, ter plačilo za opravljeno delo in povrnitev stroškov sodnim izvedencem, sodnim cenilcem in sodnim tolmačem.
Dva od ključnih razlogov za prenovo ureditve področja sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja v letu 2018 sta bila ugotovitev, da ima stroka bistveno premalo vpliva na imenovanja, ohranitev statusa ter razrešitve sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev, kot tudi neustrezna oziroma nepopolna ureditev sankcioniranja kršitev pri opravljanju dela sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev. ZS je poznal zgolj razrešitev strokovnjaka, zato je ZSICT uveljavil disciplinski postopek s ciljem okrepitve odgovornosti sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev. V relaciji med kršitvijo in sankcijo velja načelo sorazmernosti, kar je eno ključnih demokratičnih načel, ko gre za presojo odklonskih pojavov posameznika v okviru statusa, ki mu je zaupan[4]. Z namenom zagotavljanja visoke ravni kakovosti izvedenskih mnenj, cenitev in tolmačenj pa je ZSICT določil tudi obvezno opravljanje posebnega preizkusa strokovnosti za vse kandidate za sodne izvedence, sodne cenilce in sodne tolmače[5] in razširil uporabo instituta rednega preverjanja strokovnosti posameznih strokovnjakov, ki ta status že imajo[6]. Z ZSICT je bil ustanovljen tudi nov kolektivni organ na področju stroke, in sicer Strokovni svet za sodno izvedenstvo, sodno cenilstvo in sodno tolmačenje (v nadaljevanju: Strokovni svet), kot najvišji strokovno usklajevalni organ na področju sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja, ki deluje po načelu strokovne in operativne avtonomnosti.[7]
V skladu z določbo 57. člena ZSICT[8] je bila v letu 2021 izvedena analiza učinkovitosti prenove sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja. Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljevanju: Državni zbor) se je s Poročilom o doseganju ciljev prenove sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja[9] (v nadaljevanju: poročilo) seznanil decembra 2021. Na podlagi navedenega poročila in z namenom uresničitve spodaj navedenih ciljev, je Vlada Republike Slovenije na 118. redni seji dne 5. 9. 2024 sprejela Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih[10] (v nadaljevanju: predlog ZSICT-A), in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru.
Predlog ZSICT-A naslavlja naslednje cilje:
- spodbujanje interesa in širitev kroga sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev;
- optimizacija in administrativna razbremenitev postopkov na področju sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja;
- zagotovitev večje varnosti sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev pri njihovem delu;
- določitev pravice do brezplačnega dostopa sodnih izvedencev in sodnih cenilcev do dostopa do Mednarodnih standardov ocenjevanja vrednosti;
- določitev Ministrstva za pravosodje kot zavezanca za vlaganje prijav v zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen v obvezno zdravstveno zavarovanje za sodne izvedence, sodne cenilce in sodne tolmače.
Z navedenimi cilji se zasleduje skrb za širitev kroga sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev in za ohranjanje visoke ravni strokovnosti že imenovanih sodnih izvedencev, sodnih cenilcev in sodnih tolmačev, krepitve njihove odgovornosti na eni ter varnosti na drugi strani, administrativna razbremenitev postopkov na področju sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja ter sistemska, enotna in povezana ureditve področja sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja v enovitem normativnem aktu.
V nadaljevanju podajamo stališča do posameznih predlogov, navedenih v pobudi.
Ad 1)
Strog in neodvisen postopek izbire in imenovanja sodnih izvedencev je po našem mnenju na podlagi ZSICT in Pravilnika že zagotovljen. Preizkusi strokovnosti, ki jih izvaja Center za izobraževanje v pravosodju[11], se opravljajo pred komisijo, ki je, po prvem odstavku 8. člena Pravilnika, sestavljena iz najmanj treh članov, ki jih imenuje minister, in sicer:
- predsednika, ki skrbi za pravilnost poteka preizkusa, izmed uslužbencev ministrstva z univerzitetno izobrazbo pravne smeri ali končanim bolonjskim magistrskim študijskim programom pravne smeri,
- vsaj enega člana iz vrst sodnih izvedencev, sodnih cenilcev oziroma sodnih tolmačev s strokovnega področja in podpodročja oziroma jezika, za katerega želi biti kandidat imenovan, če take osebe ni ali so bili vsi sodni izvedenci, sodni cenilci oziroma sodni tolmači s tega področja in podpodročja oziroma jezika izločeni oziroma v komisiji ne želijo sodelovati, pa se lahko imenuje drug strokovnjak s tega področja, ki ni sodni izvedenec, sodni cenilec oziroma sodni tolmač, in
- enega člana izmed sodnikov, državnih odvetnikov, državnih tožilcev, odvetnikov ali notarjev.
Pri določanju članstva v izpitni komisiji iz vrst strokovnjakov zagotavlja strokovno pomoč Strokovni svet (drugi odstavek 20. člena ZSICT). V okviru zgoraj navedene druge alineje 8. člena Pravilna je omogočeno, da če se ne najde sodnega izvedenca, ki bi bil neodvisen, se v izpitno komisijo lahko imenuje drugega strokovnjaka, ki ni sodni izvedenec. Ministrstvo objektivno gledano ne vidi ovir, da se v okviru navedene določbe v izpitno komisijo ne bi dalo vključiti tudi tujih strokovnjakov. Se pa pri tem neobhodno pojavi potreba po angažiranju sodnega tolmača za izvedbo takega izpita, saj je v Republiki Sloveniji uradni jezik slovenšlčina, ter morebitnega višjega plačila za delo tujega strokovnjaka, oboje pa bi rezultiralo v znatnem povišanju stroškov izvedbe izpita, ki pa jih krije kandidat za sodnega izvedenca sam.
Ad 2)
Glede neodvisnega strokovnega organa smo že zgoraj pojasnili, da je z ZSICT ustanovljen Strokovni svet[12], ki je najvišji strokovno usklajevalni organ na področju sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja.[13]
Za izvedbo disciplinskega postopka je sicer pristojno ministrstvo (34. člen ZSICT)[14] in ne Strokovni svet, vendar če je za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva, ki je pomembno za disciplinski ali razrešitveni postopek, potrebno strokovno znanje oziroma strokovna ocena, mnenje o tem poda Strokovni svet, minister pa je na to mnenje Strokovnega sveta vezan (prvi in četrti odstavek 37. člena ZSICT).
Sodni izvedenec je disciplinsko odgovoren, če pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem dela sodnega izvedenstva krši določbe ZSICT oziroma drugih predpisov ali če s katerimkoli svojim ravnanjem krni ugled ali verodostojnost sodnega izvedenstva (prvi odstavek 28. člena ZSICT). Ker so sodni izvedenci, sodni cenilci in sodni tolmači strokovnjaki, ki jim je poverjeno zaupanje ministrstva, sodišč in posameznikov, ki so deležniki številnih sodnih in upravnih postopkov, morajo vselej paziti na svoj ugled, saj bi morebitno neustrezno ravnanje sodnega izvedenca zunaj njegovega delokroga, lahko znatno omajalo ne samo njegov ugled in vlogo na sodišču, ampak tudi ugled in pravičnost sodnih odločitev na splošno. Zato disciplinska odgovornost po ZSICT ne zajema le področja delovanja sodnega izvedenca, temveč se širi na katerokoli ravnanje s katerim krni ugled ali verodostojnost sodnega izvedenstva. V okviru veljavnega disciplinskega postopka je zagotovljena tudi sorazmernost med težo disciplinske kršitve in izrečenim disciplinskim ukrepom.
Predlagateljev predlog, da je disciplinska evidenca javna, se nam zdi predvsem z vidika zgoraj omenjene sorazmernosti disciplinskih ukrepov pretiran, saj bi javna objava disciplinske evidence disciplinskim kršiteljem lahko povzročila hujše posledice za njihov ugled, kot sama izrečena disciplinska sankcija. Ob tem pojasnjujemo, da je namen vodenja disciplinske evidence v izvrševanju nadzornih pristojnosti, ne pa v javnem izpostavljanju disciplinskih kršiteljev. Primerjalno gledano tudi disciplinske evidence drugih pravosodnih deležnikov (sodnih izvršiteljev in upraviteljev, odvetnikov, notarjev,…), pa tudi sodnikov, ki so funkcionarji in nosilci sodne veje oblasti, niso javne. Enako velja za kazenskopravne evidence[15], ki jih vodi ministrstvo, pri čemer gre pri slednjih za kazniva dejanja, za katera so bile osebe na sodišču pravnomočno obsojene.
Ad 3)
Glede predloga za uvedbo omejenega mandata sodnih izvedencev menimo, da je veljavna ureditev z obdobnim preverjanjem strokovnosti na vsakih 5 let v kombinaciji z disciplinskim postopkom ustrezna. V okviru disciplinskih kršitev je določena tudi kršitev, ki se nanaša na neupoštevanje pravil znanosti in stroke (1. e) in 2. a) točka 30. člena ZSICT), pri čemer je kot glavni ali stranski disciplinski ukrep vedno mogoče izreči tudi napotitev sodnega izvedenca na posebni preizkus strokovnosti s posameznega strokovnega področja in podpodročja (drugi odstavek 29. člena ZSICT).
Ad 4)
V zvezi s predlogom predlagatelja, da se zakonodaja na področju sodnih izvedencev posodobi na podlagi dobrih praks iz drugih držav pojasnjujemo, da so bile tako pri pripravi veljavnega ZSICT[16], kot pri pripravi predloga ZSICT-A preučene tudi dobre prakse tujih držav[17], predlagane rešitve pa so vedno prilagojene našemu pravnemu sistemu.
Glede na vse zgoraj pojasnjeno menimo, da veljavna ureditev, vključno s predlogom ZSICT-A, že zagotavlja ustrezno kakovost, transparentnost in odgovornost sodnih izvedencev, zato ocenjujemo, da dodatne spremembe ZSICT niso potrebne.
[8] Določba 57. člena ZSICT določa, da mora Vlada Republike Slovenije skupaj s Strokovnim svetom v dveh letih od začetka uporabe ZSICT poročati Državnemu zboru Republike Slovenije o:
- doseganju ciljev prenove sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja;
- ustreznosti vključevanja stroke in regulacije strokovnih vprašanj s tega področja ter
- potrebi po ustanovitvi zbornice.
[9] Celotno poročilo je dostopno na spletni strani Državnega zbora: Poročilo o doseganju ciljev prenove sodnega izvedenstva, sodnega cenilstva in sodnega tolmačenja (dz-rs.si).
[10] Besedilo predloga ZSICT-A je dostopno na spletni strani Državnega zbora: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (dz-rs.si).
[14] Prvi odstavek 34. člena ZSICT določa, da disciplinski postopek s sklepom uvede minister na obrazložen predlog predsednika sodišča, predsednika Strokovnega sveta, generalnega državnega tožilca, generalnega državnega odvetnika, varuha človekovih pravic, predsednika Odvetniške zbornice Slovenije ali po uradni dolžnosti.
[16] Besedilo predloga ZSICT je dostopno na spletni strani Državnega zbora: Predlog Zakona o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (dz-rs.si).