24. 9. 2024
Odziv Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov
Kratka analiza
Status in položaj beguncev ureja Zakon o mednarodni zaščiti (Uradni list RS, št. 16/17 – uradno prečiščeno besedilo, 54/21 in 42/23 – ZZSDT-D). V Sloveniji se vsem osebam z mednarodno zaščito zagotavlja pomoč, da z aktivnim sodelovanjem dosežejo stopnjo samostojnosti, ki jim omogoča polno vključitev v življenje in delo v naši državi.
Osebe z mednarodno zaščito imajo v Republiki Sloveniji prost dostop do trga dela in ne potrebujejo delovnega dovoljenja. Pri Zavodu za zaposlovanje se lahko prijavijo v evidenco brezposelnih oseb, prijava pa je pogoj za pridobitev denarne pomoči centra za socialno delo. Delodajalci lahko osebe z mednarodno zaščito zaposlijo pod enakimi pogoji kot slovenske državljane in jim ni treba dodatno urejati dokumentacije. Veliko oseb z mednarodno zaščito je v času pridobitve statusa osebe z mednarodno zaščito že zaposlena.
Zaradi kriznih razmer v Ukrajini je Svet Evropske unije 4. marca 2022 sprejel odločitev o aktiviranju začasne zaščite razseljenih oseb v Evropski uniji, ki omogoča takojšnjo in začasno zaščito osebam, ki so 24. februarja 2022 ali pozneje razseljene iz Ukrajine zaradi vojaške invazije ruskih oboroženih sil. Vlada Republike Slovenije je skladno s to odločitvijo 9. marca 2022 sprejela sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine v Republiki Sloveniji, ki je začel veljati 10. marca 2022. Z uveljavitvijo sklepa se je začel uporabljati Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb (Uradni list RS, št. 16/17), ki ureja uvedbo, trajanje in prenehanje začasne zaščite razseljenih oseb, pogoje in postopke za pridobitev in prenehanje začasne zaščite ter pravice in obveznosti oseb z začasno zaščito v Republiki Sloveniji.
Razseljene osebe iz Ukrajine, ki imajo priznano začasno zaščito, imajo prost dostop na trg dela. To pomeni, da se v Sloveniji lahko zaposlujejo pod enakimi pogoji kot slovenski državljani, delodajalcem pa ob njihovi zaposlitvi ni potrebno pridobiti delovnega dovoljenja. Državljani Ukrajine imajo ob vstopu na trg dela vse pravice in obveznostmi, kot jih imajo ostali aktivni iskalci zaposlitve.
Analiza predloga
Osebe z mednarodno zaščito lahko enako kot slovenski državljani uveljavljajo pravice do javnih sredstev, kamor med drugim sodijo denarna socialna pomoč, otroški dodatek in druge pravice.
Oseba z mednarodno zaščito, ki je v enem mesecu od pridobitve statusa sklenila pogodbo o integracijskih aktivnostih, ima tudi pravico do nastanitve v kateri od integracijskih hiš ali drugih nastanitvenih kapacitetah Urada Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov, lahko pa se nastani tudi na zasebnem naslovu. V primeru nastanitve na zasebnem naslovu in če oseba nima zadostnih lastnih sredstev za preživljanje ter ji bivanje ni zagotovljeno kako drugače, je upravičena do denarnega nadomestila za zasebno nastanitev za obdobje enega leta. Ta pravica se ji lahko podaljša še največ za eno leto ob dodatnih pogojih. Ti pogoji so, da je bila oseba vsaj 80-odstotno udeležena na tečaju slovenskega jezika in na tečaju spoznavanja slovenske družbe in je bila vsaj enkrat mesečno prisotna na razgovoru pri svetovalcu za integracijo. Podrobneje dodelitev te denarne pomoči urejata omenjeni Zakon o mednarodni zaščiti ter na njegovi podlagi sprejeta Uredba o načinih in pogojih za zagotavljanje pravic osebam s priznano mednarodno zaščito (Uradni list RS, št. 173/21).
Zagotavljanje denarnega nadomestila za zasebno nastanitev je tako že vezano na najbolj intenzivno obdobje integracije posamezne osebe z mednarodno zaščito v družbo in je že časovno omejeno na največ dve leti.
Osebe z začasno zaščito imajo poleg pravice do začasnega prebivanja v Republiki Sloveniji tudi druge pravice, ki jih določa Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb. Med drugim so osebe z začasno zaščito, ki so nastanjene v nastanitvenem centru in so brez dohodkov in drugih prejemkov ter zavezancev, ki so jih v skladu s predpisi Republike Slovenije dolžni in zmožni preživljati, upravičene do žepnine. Osebe, ki niso nastanjene v nastanitvenem centru in so brez lastnih sredstev za preživljanje oziroma v Republiki Sloveniji nimajo zavezancev, ki so jih dolžni preživljati, lahko prejmejo denarno pomoč. Osebe z začasno zaščito, ki bivajo na zasebnih naslovih, pa so upravičene tudi do denarnega nadomestila za stroške nastanitve, če so brez lastnih sredstev za preživljanje oziroma v Sloveniji nimajo zavezancev, ki so jih dolžni preživljati. Podrobneje dodelitev teh pomoči urejata omenjeni Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb ter na njegovi podlagi sprejeta Uredba o načinu zagotavljanja pravic osebam z začasno zaščito (Uradni list RS, št. 42/22, 151/22, 109/23 in 74/24).
Nedavno je Vlada Republike Slovenije izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o načinu zagotavljanja pravic osebam z začasno zaščito, ki je začela veljati 7. septembra 2024 in na podlagi katere se po novem denarna pomoč za zasebno nastanitev osebam z začasno zaščito po dveh letih od priznanja statusa osebe z začasno zaščito dodeli v višini 85% stroškov nastanitve (najemnina in stroški, ki nastanejo v povezavi z uporabo nepremičnine), vendar največ v določenih odstotkih osnovnega zneska minimalnega dohodka. Odstotki od osnovnega zneska minimalnega dohodka so določeni glede na število družinskih članov in so glede na prej veljavne zmanjšani za 15% ter zaokroženi na cela števila zaradi lažjega preračuna.
Z opisanimi spremembami se skuša tudi osebe z začasno zaščito spodbuditi k hitrejši in boljši integraciji v slovensko družbo, zlasti preko vključevanja na trg dela.
