Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Natančna-nedvoumna zakonodaja

197 OGLEDOV 3 KOMENTARJI

V praksi sem na naletel na problem, ki ga nihče ne more-noče (nedvoumno) rešiti. Problem je nastal, ko se je spremenila zakonodaja na področju zdravstvenega zavarovanja. In sicer: po stari zakonodaji je invalid s štiriurnim delovnikom, če se je zaposlil, prejemal od delodajalca celotno plačo, kot da bi delal osem ur, potem pa je delodajalec na ZPIZ poslal zahtevek, da mu ZPIZ vrne-refundira, polovico plače. S sprejetjem nove zakonodaje, pa tak invalid prejema pri delodajalcu plačo za 4 ure dela, od ZPIZ pa prejema pokojnino za 4 ure. Problem, ki ga izpostavljam, nastaja v primeru, da ima tak invalid izvršbe na denarna sredstva. Pri invalidu po novi zakonodaji ni problema, saj ne plača, niti pokojnina ne dosegata praga rubljivosti, zato takemu invalidu ni možno rubiti (sodba ustavnega sodišča, da zneske-nakazila ni dovoljeno seštevati). Pri invalidu po stari zakonodaji, pa delodajalec še vedno (kljub spremembi zakona) nakaže na bančni račun celoten znesek pod šifro plača, zato mu banka rubi vse, kar je čez mejo rubljivosti. Banka ne more vedeti, da je polovica plače refundacija ZPIZ-a, delodajalec pa nima popolnoma nobene možnosti, da bi nedvoumno izpostavil, da je pod nakazilom s šifro plača zajeta tako plača, kakor tudi znesek iz zdravstvenega zavarovanja, ki je nerubljiv. Torej, ne obstaja šifra za nakazilo, kjer bi banka vedela, da je znesek nerubljiv. S tem je avtomatično kršena ustava najmanj v enakosti pred zakonom. Ko invalid sproži postopek pred sodiščem (npr. domžalsko ), za vračilo neupravičeno zarubljenega, se zavrti mehanizem gnilega mafijskega pravosodja (domžalsko), saj postopek traja in traja in ko končno le pride "dopis-sodba-sklep", ki jo-ga izda kar sodniška pomoćnica, v njej praviloma ni sklepa, čeprav invalid zahteva sodbo s sklepom, tako da mora ponovno urgirati, naj se izda sklep o vračilu. Vendar to spet traja in traja in traja in čakaš in čakaš in čakaš. Pa ne dočakaš. Vladi predlagam, da se zamisli nad besedami priznanega pravnika dr. Čeferin Petra, ki je izjavil, da je bila ta država nazadnje pravna v času Marije Terezije, ko je dala oblast vsak zakon prebrati kmetu in delavcu in če sta ga razumela oba, je bil zakon sprejet. Torej, da začne vlada pisati zakone, ki bodo vsaj vsem pravnikom razumljivi enako in ne sto pravnikov sto interpretacij. Če se motim v čem, naj me vlada seznani, kako naj nakazuje delodajalec plačo, da bo banka vedela, da je pol plače refundirane s strani ZPIZ in da ni rubljivo!

24 glasov

6 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M Mirko Burkeljca 15 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


18. 11. 2024

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

V zvezi s predlogom pojasnjujemo, da mora pri rubežu od prejemkov (plače, pokojnine, nadomestila ipd.) na podlagi izvršilnega naslova, ki izplačevalcu nalaga dolžnost odtegovanja od prejemkov, vsak izplačevalec upoštevati zakonske omejitve, upoštevajoč znesek, ki ga sam izplača.

Kar zadeva izplačila invalidskih nadomestil, lahko pri odtegovanju na podlagi Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl. US, 66/19 – ZDavP-2M, 23/20 – SPZ-B, 36/21, 81/22 – odl. US in 81/22 – odl. US (v nadaljevanju; ZIZ) in Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US, 87/22 – odl. US, 163/22, 109/23 – odl. US in 131/23 – ZORZFS- v nadaljevanju: ZDavP-2) Zavod kot izplačevalec prejemkov upošteva samo prejemke, ki se izplačajo s strani Zavoda. Če je uživalec takega nadomestila vključen tudi v zavarovanje in posledično prejema tudi plačo, Zavod ni upravičen, da bi npr. zahteval podatek o plači in ga kot vsoto upošteval pri odtegovanju.

Nadalje pojasnjujemo, da v skladu s 101. členom ZIZ nadomestilo za invalidnost ni taksativno našteto in tako ne spada med nerubljive zneske, torej zneske, ki so v celoti izvzeti iz izvršbe.

Zneski, na katere je mogoče poseči v omejenem obsegu, ker gre za dohodek iz delovnega razmerja in med katere spadata tudi že navedena plača in pokojnina, so navedeni v 37. členu Zakona o dohodnini (ZDoh-2). Nadalje pojasnjujemo, da med zneske iz delovnega razmerja spadajo pokojnine, nadomestila in drugi dohodki iz naslova (obveznega, obveznega dodatnega in prostovoljnega dodatnega) pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

V primeru refundacije, ko Zavod nakaže sredstva delodajalcu, ki vse prejemke v celoti izplača zaposlenemu, mora skladno z ZIZ in ZDavP-2 delodajalec upoštevati pravila pri odtegovanju od prejemka na podlagi izvršilnega naslova, ki izplačevalcu nalaga dolžnost odtegovanja od prejemkov.

Ker pa ima upnik pravico uveljavljati tudi drugačno pravno sredstvo, in sicer npr. izvršilni naslov sredstev na bančnem računu, praviloma omenjeni delovni invalidi niso v drugačnem položaju, saj se pri tej vrsti izvršbe upošteva vsota nakazanih prejemkov.

Komentarji